BMW M 235i

Razred: spodnji srednji razred, 3-vratni kupe Družina modelov: 2 Predhodnik:: BMW 1 coupe Proizvodnja: Leipzig, Nemčija Začetek prodaje: že naprodaj Letna prodaja: / Cena: od 43.750 EUR (ročni menjalnik, cena velja za Nemčijo)

Poudarki: - 326 "konjev" - ročni ali samodejni menjalnik - pobalinski značaj - serijsko prilagodljivo podvozje

Je ali ni pravi M?

Pojasnimo zmedo že kar na začetku. BMW-jev pravi M-svet se še zmeraj začne pri številki 3. Bavarci različice M 235i tudi na svojih spletnih straneh ne uvrščajo neposredno v svojo M-družino, zato puristi, zanesenjaški športni navdušenci, ki se zavzemajo za čistost M-ponudbe, lahko mirno spijo naprej.

Da se iz milega spanca vsake toliko časa v kriku prebudijo zaradi dveinpoltonskih M-kolosov, imenovanih X5 M in X6 M, pa je že vsebina druge zgodbe …

Kakorkoli, BMW je svoji paleti pred kratkim dodal manjkajočo številko 2. Zasnova ni nova, saj so avtomobil s podobno kompaktno karoserijsko obliko zadnjih nekaj let ponujali kot kupejevsko enico. Razlog za preimenovanje je bil preprost – navidezno širjenje prodajne palete in jasnejši pregled ponudbe.

In tista črka M v imenu niti približno ne pomeni razvrednotenja njenega pomena. Novinec je pravi športnik in pretvarjanje ni potrebno. Več je športnih kupejev, lepši je avtomobilski svet. Sprejmemo!

BMW še ostrejše poteze varčuje za nekaj, kar šele prihaja ...

Videti je kot pravi M. Proporcionalno skladen, z velikimi odprtinami za zajem zraka na maski in dvema ličnima izpuhoma na zadku je privlačen.

Poteze ne puščajo dvomov o športni usmerjenosti, a primerjava z večjim M4 vendarle razkrije zavestno zadržanost oblikovalcev, ki so adut ali dva obdržali v rokavu za čas, ko se bo BMW vendarle odločil predstaviti tudi pravega M2.

Na platformi serije tri je od predhodnika malenkost daljši in širši, a še zmeraj dovolj kompakten, da obljublja lahkotnost in igrivost – dva bistvena dejavnika pri iskanju vozniškega zadovoljstva.

Vozniško prepričal v le nekaj minutah!

V brezupnem iskanju hribov in zavojev v okolici Münchna je pokazal izboljšano potovalno plat. Tri centimetre podaljšano medosje in kompromisno nastavljeno prilagodljivo podvozje širi krog morebitnih kupcev. Po 40 minutah vožnje, le nekaj kilometrov po zapustitvi avtoceste, pa smo hitro razumeli, da tista črka M na karoseriji, kolesih in drugod po kabini (vseh skupaj je kar 16!) vendarle ni le za okras.

Drsenje počez? Brez težav!

Najprej prepriča prilagodljivo progresivno krmiljenje – od ene do druge skrajne točke volanskega zavrtljaja je dobra dva obrata. Hvalimo neposrednost, odzivnost in izredno natančnost, a pogrešamo bogatost posredovanja povratnih informacij predhodnika 1M coupe.

Blaženje na občasno slabše vzdrževanih bavarskih ravnicah kljub izboljšanemu udobju ni kazalo pomanjkljivosti niti pri hitri vožnji. Spolzka podlaga je zagotovila popoln preizkus usklajenosti vseh komponent podvozja, ki je prepričalo predvsem v zavitih delih.

Med močnimi zaviranji pred vstopom v ovinke je bila stabilnost vozila na ravni "pravih" M-ov, zavore so se odlično odzivale tudi na hipno spreminjanje zavorne sile. Zavorne čeljusti so v kolute grizle z občutkom. Izhode iz zavojev so spremljali nedolžni, nadzorovani kratki zdrsi zadka, redke 180-stopinjske "kljuke" smo zapustili z dolgimi, neprekinjenimi zdrsi. Na meji je rdeči stroj prepričal z mirnostjo in brez nejevoljnosti pri vmesnih korigiranjih smeri – ali z blagim popravljanjem volanskega obroča ali s stopalko za plin.

Nekaj tudi tehnološkega napredka

Na suhi podlagi je grabil in vztrajno držal smer. Zadek je uhajal na ukaz in ni bezljal po svoje ob vsakokratno odločno pohojeni stopalki za plin. Opisano je bilo pri predhodniku, pri katerem doplačilo mehanske zapore zdrsa ni bilo na voljo, težje izvedljivo in je zahtevalo veliko več vozniškega znanja. Tako imenovani aktivni, elektronsko krmiljeni M-diferencial tako tudi majhni "dvojki" omogoča pobalinsko vedenje. No, pomaga tudi idealna razporeditev teže 50 : 50.

326 "konjev" bodo veseli pozerji in pravi vozniki

BMW je pod pokrov motorja namestil trilitrski, biturbo šestvaljnik s 326 "konji". Sunek v hrbet je odločen, a razumljivo manj surov kot pri večjih emih.

Največji vrtilni moment, 450 njutonmetrov je na voljo že pri 1.300 motornih vrtljajih, kar je dobro za ležerne pozerje, do sedem tisoč vrtljajev pa vleče v slogu atmosferskega stroja, kar bodo cenili pravi vozniki. Večje pohvale turbomotorju, ki prepriča tudi z bogato, a v primerjavi s pravimi M-i vseeno zadušeno zvočno noto, ne moremo dati.

Ves pogonski sklop dopolnjuje samodejni, osemstopenjski menjalnik klasične zasnove, njegova velika prednost je tudi uglajenost. Njegovo hitrost delovanja med hitro ali umirjeno vožnjo smo večkrat hvalili v povezavi z drugimi BMW-jevimi avtomobili, a vseeno velja, da bi preizkušenemu vozilu bolj ustrezal bliskovito hiter dvosklopčni menjalnik. Izkušnji bi dodal ostrino, večjo mero osredotočenosti in dodatno hitrost menjave zobnikov. Podobno kot pri oblikovanju je BMW zdržan.

Ni brezkompromisno surov, a je vseeno pravi športnik

Razmeroma udoben avto je vsakodnevno uporaben, podprt z zmogljivim turbostrojem, ki upravičeno nosi naslov enega od najboljših sodobnih turbobencinskih motorjev, ponuja roko tistim, ki M3 oziroma M4 ne dosežejo. Izvrstna lega, pri pravih M-ih običajno pomembnejša od "konjev", je posledica odlično nastavljenega podvozja, zato je uporaba svete črke M delno upravičena. Dodatno ostrino in dirkaško nastrojenost natančno osredotočenega vozniškega stroja pa bo BMW verjetno kmalu predstavil v obliki pravega M2.