Audi A3 2,0 FSI

Sedem let na svet živet je dolga doba, če govorimo o avtomobilih, zato je bil v prejšnjem tisočletju rojeni A3 potreben prenove. Prenovitelji uspešnih modelov vedno ponudijo nove motorje, ne preveč korenite spremembe zunanjosti, več prostora, več varnosti, v obdobju sedmih let pa tudi tehnologija ponudi kaj novega. Med drugim so nastali FSI motorji, o katerih smo se na naših straneh že razpisali. Testni A3 druge generacije je bil opremljen s tovrstnim dvolitrskim strojem, ki vbrizgava ustrezno pripravljeno zmes direktno v valje.

Zunanjost, notranjost

Kompaktna limuzina v prenovljeni obliki ostaja pravi audi. Zunanjost poudarja športni slog vozila, ki se z opremo ambition še stopnjuje. Testna različica je razkazovala široke pnevmatike dimenzije 225/45 ZR17, kajpak na platiščih iz lahke litine. Izpod razsežnega zadnjega odbijača štrlita ven dve izpušni cevi, kot zadnji pritiklini 2-litrskega FSI motorja. Druga generacija audija A3 za začetek še vztraja pri treh vratih, ki doprinesejo k bolj dinamičnemu videzu in v osnovi zagotavljajo karoseriji večjo togost. Kadar je notranjost vozila dovolj prostorna za prevažanje štirih potnikov (ali celo petih), ne bodo ti imeli nič proti dodatnemu paru vrat. Zaenkrat pa je za vstopanje na zadnjo klop v A3 treba uporabljati veliko plastično rinko na naslonjalu, nato pa prestopiti prag. Delitev klopi oziroma naslonjala 60/40 lahko prevedemo tudi na 40/20/40, torej je bolj ugodno, da posadimo dva potnika na 40, tam kjer je 20 pa izvlečemo udobno naslonjalo za roke. Pa še predal z dvema nosilcema za pijačo je zraven. Ampak vseeno je tudi srednje, kazensko mesto opremljeno s tritočkovnim varnostnim pasom in ustreznim vzglavnikom. Nivo opreme ambition nudi vsestransko nastavljiva prednja sedeža in klop, kjer je dovolj prostora za ramena, glavo in stopala, za kolena pa tudi, če spredaj ne sedita kakšna košarkaša. Vse skupaj je v serijskem matrixu, za test pa so bili sedeži dodatno oblečeni v kombinacijo sivega usnja in alkantare. Zelo ugledno. Pa še električno se je dalo nastaviti ledveni del obeh prednjih naslonjal. Tudi obloga armaturne plošče je kvalitetna, predvsem pa izstopajo kromirane obrobe vsega, kar je v notranjosti okroglega, enako pa se blešči še cela množica pritiklin. Potem je tu še usnje na volanu, prestavni ročici in tudi na ročni zavori. Ta je oblikovana prepognjeno, tako da se drugi del ročice premika po osi vertikalno. S tem so oblikovalci pridobili nekaj prostora na vmesni konzoli in ga tudi izkoristili za predalček z ličnim rolojem. In česa v audiju ni? Osebno sicer bralnih lučk niti ne pogrešam, tudi opustitev nabiranja NCAP točk z opozorilom za nepripet pas me ne gane, kot uporabnik različnih očal bi pa vseeno rad pohvalil kakšen namenski predalček, ki pa ga žal ni.

Vozne lastnosti

Športno urejena notranjost kliče k športni vožnji. Pri tem ne gre samo za videz, ampak v enaki meri tudi za funkcionalnost in uporabnost. Hvalimo neposrednen trikraki volan ter šeststopenjski menjalnik s kratko in natančno prestavno ročico. Vozniški sedež (enako kot sovozniški) zagotavlja udoben položaj in odlično oprijemlje, tudi leva noga se ima kam opreti. Tako lahko voznik z lahkoto kljubuje bočnim silam, ki delujejo na telo med agresivno izpeljanimi zavoji. Serijsko vgrajeni ESP opravlja svojo nalogo učinkovito, ne glede na to, kateri del vozila izgubi tla pod nogami. No, na suhi asfaltni podlagi je treba res pretiravati, da pridete v težave. Svoje naredi podvozje, ki je v opremi ambition znižano in bolj na trdo nastavljeno. Pa tudi gume širine 225 imajo na ovinkih in med zaviranjem kaj za pokazat. So pa elektronska pomagala, ne samo ESP, na vrsti ob dežju, kjer širokim gumam rado spodrsne. Vendar se da z audijem A3 tudi na mokrem asfaltu dobro pospeševati, saj ASR zanesljivo umirja spodrsavanje pogonskih koles, svoje pa dodaja še elektronska zapora diferenciala.

Zmogljivosti, poraba

150 konj iz dveh litrov delovne prostornine je morda manj, kot bi nasploh pričakovali od tehnologije direktnega vbrizgavanja goriva. Pri audiju A3 ta moč zadošča za odlično pospeševanje in visoko končno hitrost. FSI motorji morda najbolj izstopajo z optimalno izkoriščenostjo v vseh območjih svojega delovanja. Zaradi izpopolnjenega izgorevanja so tudi izpusti škodljivih emisij v okolje precej nižji kot pri klasičnem vbrizgavanju goriva. Glede same porabe goriva pa FSI v audiju ni tako prepričljiv. Pri mestni vožnji ne gre pod enajstimi litri, izven naselja pa težko pod 8,5. To pa je precej več kot navaja proizvajalec za normirano opredeljeno porabo. Vemo pa, da ta upošteva vnaprej zagotovljene idealne razmere, ki se precej razlikujejo od pogojev na vsakdanjih relacijah. Aja, na bencinskih črpalkah je treba točit 98-oktansko župco. Šeststopenjski menjalnik je za veseljake in za boljšo izkoriščenost motorja. Zobniško deluje menjalnik z dvema končnima prenosoma, eden je za prve štiri prestave, v peti in šesti pa se vklopi drugi prenos. S tem so pridobili nekaj prostora, ki ga sicer v širino zahteva klasična razporeditev šestih zobniških parov. Povedano pa se med vožnjo seveda ne opazi. Tudi prijetnega športnega zvoka motorja, med vožnjo v zaprtem avtu, ne boste doživeli v celoti. Treba bo odpreti okna, sicer se bo ob zvoku audijevega FSI-ja bolj oplajala vaša okolica.

Cena, tekmeci

Po eni strani bi bil audi A3 rad športnik in bi se spogledoval s kakšnim bolj luksuznim kupejem v spodnjem srednjem razredu, recimo mercedesom C sportcoupe ali BMW 3 compact. S tem, ko je ponudil več prostora na zadnji klopi in z najavo petih vrat, pa je vendarle bližje vozilom, ki jim športnost ni osnovni namen. Naprimer običajnim volkswagnu golfu, renaultu meganu, peugeotu 307, fordu focusu ... No, prestiž in športnost ponuja še ena kombilimuzina - alfa 147. Je malce cenejša, tudi njen dvolitrski motor nudi 150 KM - deluje pa na 95-oktansko gorivo. Glede osnovnih voznih lastnosti in opreme sta audi in alfa precej blizu. Nasploh pa ima Alfa več športnega imidža, kot ga predstavlja Audi. To pa je dejstvo, ki ga hoče Audi spremeniti.