Aprilia RSV 1000 factory R

Večna borba med italijanskimi superšportnimi dvovaljniki in japonskimi štirivaljniki še nima epiloga. 16 svetovno najbolj cenjenih motorističnih novinarjev je preizkusilo letošnje superšportnike. Poročajo, da je letos najhitrejši serijski motor prav ta aprilia. Glede na vgrajene komponente in karakteristike motorja bi morala biti ta aprilia primernejša tudi za laičnega uporabnika, čeprav so japonski štirivaljniki še vedno nekoliko manj značajski in zato na nek način prijaznejši do voznika. Ne glede na to, kaj komu bolj ustreza, pa je tisočkubična aprilia RSV kot replika tovarniških dirkalnikov z vsemi vgrajenimi komponentami eden najboljših serijskih motociklov na asfaltu.

Oblika

Model factory R se blešči v zlatočrni kombinaciji. Zlata barva okvirja se odlično poda k vrhunskemu Brembovemu radialno vpetemu zavornemu sistemu, Ohlinsovim vilicam in kovanim platiščem v enaki barvi. Vse zaokrožuje karbon in agresivno zašiljena maska z veliko odprtino za zajem zraka ter že od daleč naznanja, da je to motocikel narejen za visoke hitrosti. Najraje na dirkališču, o tem priča tudi dodatni sedež za sopotnika, ki ga je potrebno namestiti namesto aerodinamično zašiljenega pokrova konca motocikla. Tudi smerniki so integrirani v ogledala in zadek, da jih ne polomimo na dirkališču.

Oblika je agresivna in aerodinamična, oplemenitena z dvema žarometoma in dvema izpušnima cevema, koeficient zračnega upora pa je z 0,3 ugodno nizek. V prid temu so ogledala nekoliko nefunkcionalno ozko postavljena, a na tako zmogljivem motorju je bistveno predvsem to, kar je pred nami. V tem duhu je tudi armaturka pregledna in funkcionalna - z velikim analognim merilcem vrtljajev, digitalnim prikazovalnikom hitrosti in najosnovnejših podatkov ter štoparico, ki lahko zabeleži do štirideset vmesnih časov.

Vozne lastnosti

Prvi kilometri vzbujajo nekoliko nenavaden občutek, tako kot na mnogih italijanskih motociklih. V nasprotju z japonskimi "konfekcijskimi" motorji, na katerih se takoj počutiš domače, je aprilia RSV bolj butična in zahteva nekaj nastavljanja vzmetenja oziroma prilagajanje svojim potrebam ter željam. To je pač posledica vrhunske dirkaške ciklistike in uporabe le najboljših dirkaških komponent - dirkalniki pač še nikoli niso bili "prijazni".

Pri modelu factory R, glede na osnovno verzijo, izstopa Ohlinsovo dirkaško vzmetenje, narejeno na podlagi izkušenj italijanskega prvenstva superstock. Spredaj se ta aprilia ponaša z obrnjenenimi teleskopskimi vilicami premera 43 centimetrov, prevlečenimi s titanovim nitridom za optimalno drsnost. Kot pri dirkalnih motociklih je mogoče nastaviti dušenje v stiskanju in iztegu ter prednapetost vzmeti. Pri zadnjem centralnem blažilcu lahko nastavljamo tudi dolžino ter s tem višino zadnjega dela motocikla in medosno razdaljo. Ohlinsov je tudi nastavljiv blažilec tresljanjev krmila, ki še izboljša natančnost pri vožnji skozi hitre zavoje ali med brutalnimi pospeševanji.

Zmogljivosti

Litrski dvovaljnik se po moči ne zmore kosati z "dvesto" konjev močnimi štirivaljniki, zato pa krepkih 100 Nm navora omogoča, da je skoraj vseh 143 konjev dostopnih že od najnižjega območja delovanja. Tako prožen motor z zveznim naraščanjem moči je zato izredno hiter na zavitih cestah. Še bolj pohvalimo dejstvo, da so Italijani dosegli skoraj idealno ravnotežje med zmogljivostjo pogonskega agregata in voznimi lastnostmi. Končna hitrost presega 290 km/h, a "udobje" se neha nekje pri 250 km/h. Za boljše zmogljivosti in odzivnost sta motorni ojnici aluminijasti (ne jekleni), za manjšo maso motocikla pa so blatniki in deli oklepa iz karbona. O dirkaški namembnosti priča tudi dodatna oprema: od Akrapovičevega izpušnega sistema do povsem dirkaških elementov, kot sta obrnjena prestavna ročica in brezžični nadzor tlaka v pnevmatikah. Radialno vpete zavorne čeljusti zagotavljajo precizno doziranje zavorne moči in učinkovite pojemke, lahko tudi s samo enim prstom.

Cena, tekmeci

Cena tri in pol milijone tolarjev glede na vgrajene komponente sploh ni tako visoka, še posebno, če pogledamo MV agusto F4S, benellija tornado 1130 S ali ducatija 999S. Kdor zna dirkaško tehniko izkoristiti, bo višji znesek plačal, drugi se bodo zadovoljili z običajno RSV-jko ali pa manj ekskluzivnimi japonskimi superšportniki. Večina slednjih ponuja štirivaljno veselje za manj denarja, edini primerljivi japonski dvovaljnik pa se zdi honda VTR 1000 SP-2.