Aprilia pegaso trail 650

Aprilia pegaso 650 trail je nadgradnja strade, ki je sedaj uporabna tudi na neasfaltnih podlagah. Je široko uporaben "allrounder", ki pa je za svojo vsestranskost moral žrtvovati ostrino na skrajnih podorčjih. Na asflatnih ovinkih je zato manj natančna in lahkotna od supermoto motociklov in na terenu manj ostra od hardenduro motociklov, toda vsepovsod vmes se po zaslugi kvalitetnih komponent in dobre cilistike odlično obnese!

Oblika

Tako kot strada tudi trail že na prvi pogled deluje zelo športno, z agresivno po višini nastavljivo masko spredaj in dvema izpušnima cevema ob sedežu zadaj. Morda še agresivneje po zaslugi bolj profiliranih gum in dvodelnega prednjega blatnika, ki je spredaj visok in negibljiv, zadaj pa postavljen nizko nad kolo in pritrjen na vilice. Agregat je zaščiten s plastičnim pokrovom in nakazuje na funkcionalno sestavo traila. Funkcionalnost najdemo predvsem pod sedežem in nad njim. Pod sedežem je presenetljivo veliko odlagalnega prostora, na vrhu posode za gorivo pa je priročen predal (hidravlično odpiranje) za dokumente, mobilni telefon, denar ali sončna očala. Armatura poleg analognega merilca vrtljajev podaja vse potrebne informacije na digitalnem prikazovalniku hitrosti, količine goriva, temperature hladilne tekočine in napetosti akumulatorja. Podatke in številne možnosti nastavitev vključno s štoparico upravljamo s stikalom na levi strani krmila, ki pa ima eno slabost - lahko ga namreč zamenjamo z bližnjim precej podobnim stikalom za smerokaze.

Vozne lastnosti

Trail je eden najbolj široko uporabnih motociklov. Dobra ciklistika omogoča veliko zabave po ovinkih, po zaslugi velikih profiliranih gum pa se ne ustraši niti zahtevnih makadamov in kolovozov. Za bolj vsestransko (enduro) namembnost so stradi podaljšali hod vzmetenja za štiri centimetre, seveda pa kljub robustnim vilicam s 45 milimetri premera to ni hardenduro motocikel za vožnjo po brezpotjih in skokih. A zato razvaja s preprostostjo in prijaznostjo, zaradi katere je zelo uporaben tudi kot potovalnik. Prednja maska dobro ščiti pred vetrom vse do končne hitrosti okoli 160 km/h, ko pa se že poznajo tresljanji enovaljnika. Za večjo smerno stabilnost je prednje kolo dva palca večje, vendar je motocikel kljub temu še vedno dovolj igriv v ovinkih. K temu veliko prinese skoraj osemdesetstopinjski obračalni krog krmila in manj kot 170 kilogramov mase. Zaradi podaljšanega hoda mehkejšega vzmetenja trail ni več tako ostro natančen v zavojih kot strada, a nam zato bistveno razširi možnost vožnje, ki se ne konča z asfaltom ali dobrim makadamom.

Zmogljivosti, poraba

Pogonski agregat je vodno hlajen enovaljni yamahin štiritaktnik s štirimi ventili in elektronskim vbrizgom goriva. Petdeset konjev se skupaj s šestdeset Newtonmetri navora in dobro preračunanimi prestavnimi razmerji v praksi izkaže za bistveno bolj živahno kot bi pričakovali na papirju. Vse to ob obljubljeni zanesljivosti in prijazni porabi goriva, ki se giblje okoli pet litrov na sto kilometrov. Končna hitrost je nekoliko nad sto šestdeset kilometrov na uro. Ob razumni uporabi vsekakor povsem dovolj, še posebno ker jo z lahkoto dosežemo in ker je ob njej še vedno dovolj dobra tudi veterna zaščita. Čeprav bomo večinoma potovali z nekoliko manjšo hitrostjo, saj se zaradi kratkega menjalnika pri tej hitrosti že čutijo tresljaji enovaljnika.

Cena, tekmeci

Za milijon in pol dobimo široko uporaben in prijazen motor za vse, ki si želijo prijazno, a dovolj športno potovati kjerkoli in kamorkoli. Taklo kot strada pa bo tudi trail zaradi nepreostrega značaja in dobrih voznih lastnsosti skupaj z le 82 centimetri visokim sedežem dobra izbira za začetnike in voznice. Največja rivala stradi sta BMW F 650 GS, ki si je agregat delil s prvim pegasom in yamaha XT 660, ki si s deli motor s sedanjo strado in trailom. Po namembnosti potovalnega endura ji je zelo blizu honda transalp, ki pa ima dvovaljno zasnovo in je nekoliko težja. KTM LC4 640 in husqvarna 610 TEe pa sta bolj hardenduro naravnana.