Alfa Romeo 147 5v 1,9 JTD

Vozila znamke Alfa Romeo imajo v svoje gene zapisano športnost. Tudi testna alfa je izražala dobršno mero športnosti, ki ji je paket opreme lusso dodal še izrazit občutek bivalnosti, prestiža in prefinjenega okusa. Ne le oblika, tudi mehanika, počutje in sama voznost avtomobila so "triki", s katerimi ta Romeo osvaja srca ljudi, ki do avtomobilov čutijo vsaj kanček strasti.

Zunanjost, notranjost

Kljub različnosti okusov se večina strinja, da je 147-tica lep in eleganten avtomobil. Od zunaj in v notranjosti. Ne samo, da je privlačno oblikovana, očara tudi z premišljenimi detajli in dovolj preprosto ergonomijo. Kakovostna izbira barv in materialov omogočajo, da se v tej alfi počutiš, kot da sediš v mnogo dražjem vozilu. Italijani pač znajo! Sedeži ponudijo dobro oporo telesa, volan in prestavna ročica pa lepo sedeta v roke. Zadaj sedeči dobijo "povprečje" prostora, a srednjeraslim dovolj udoben sedežni položaj. Slabih tristo litrov prtljažnika je skromnih, a alfe se seveda ne zgledujejo po dostavnikih. Sicer pa kakšno športno torbo mimogrede spravite vanj ...

Vozne lastnosti

Alfi 147 so v zibelko položili temperament in ljubezen do gibanja. Ti geni so skupni vsem alfam, vozniki pa od tega poberemo obliko užitka v vožnji. Pestri ovinki in razgibana krajina so najmanjši alfi v "veselje". Podvozje je namreč zelo nevtralno uglašeno in zares visokozmogljivo, zadovoljivo udobje pa dobimo tudi na slabših podlagah. Zelo neposreden volan z dobrim povratnim občutkom opravi z večino serpentin brez preprijemanja. Nagibanja karoserije so minimalna, vodljivost pa odlična. Na avtocestah daje Italijanka občutek stabilnosti, v mestu pa omogoča hitre manevre, ki jih skazi le nekoliko okoren rajdni krog. Pri parkiranju bi sicer lahko potožili nad majhnim zadnjim steklom in širokimi stebrički, a za to se oddolžijo serijski parkirni senzorji.

Zmogljivosti, poraba

JTD dizelski motorji so pred leti prebili led s tehnologijo skupnega voda in primat na tem področju se še danes zrcali v prijetnosti vožnje, ki ni tipično športna - brutalna, temveč precej tekoča, uglajena in lahkotna. Motor namreč deluje lepo zvezno, brez sunkov in popuščanj. Ob spremstvu piskanja turbine pa le ob izrazitih priganjanjih postreže z rahlo povečano glasnostjo, ki pa ni tipično dizelsko klopotajoča. Motor v sodelovanju z natančnim in hitrim petstopenjskim menjalnikom kar vabi k hitri vožnji. Čeprav sodi v sredino dizelske ponudbe bi rekli, da povsem zadošča. Kot že sama barva in videz testne alfe pa bi rekli, da tudi motor najbolj pristaja dinamičnim voznikom, ki jim je všeč hitro in nenaporno premagovanje kilometrov in ne ravno ostra športnost. Če pa bodo slednje vendarle zahtevali od avtomobila, bodo dobrih šest litrov povprečne porabe mimogrede povzdignili še za dva litra.

Cena, tekmeci

Vstop v Alfino družino z modelom bogate opreme in srednjega dizelskega motorja ni nakup, ki bi pomenil ekonomično odločitev. Na alfe se gleda s srcem. Dobrih pet milijonov je namreč dovolj za številne druge avtomobile, tudi iz (velikostno) razreda višje. A šarm in počutje, s katerim osvaja alfa ni poceni zadeva, zato je ne gre enačiti s širšo konkurenco spodnjega srednjega razreda, ampak s premuim segmentom znotraj njega (BMW 1, audi A3). Upoštevaje to ugotovitev, lahko izjavimo, da je glede na slog, ki vam omogoča, da brez sramu parkirate poleg precej dražjih avtomobilov, alfa pravzaprav cenovno dostopna. A alfe ni le veselje gledati, še lepše jih je voziti ...