Vrnitev KERS-a in premičnega zadnjega krila za več dinamike

Vsakoletna tehnična vojna

Vsakoletna sprememba pravil v svetovnem prvenstvu formule 1 so nekakšna stalnica tega športa, ki (ne)posredno vplivajo na dogajanje na stezi in v garaži, kjer inženirji neumorno razvijajo in prilagajajo posamezne komponente dirkalnikov pravilnikom, ki jih spišejo tehnični komisarji Fie. Gre za nekakšno vsakoletno ''tehnično vojno'', ki jo moštva pred in med sezono bijejo s pravilniki in konkurenco.

Najdražji šport na svetu

Jasno, saj je formula 1 zagotovo najdražji tehnični šport sveta, ki ne vpliva samo na čustva navijačev, temveč nemalokrat tudi na čisto konkretne marketinške aktivnosti ter v nekaterih primerih celo na prodajne številke avtomobilskih velikanov. Zato je cilj teh dragih in osupljivih inženirskih podvigov povsem jasen: narediti najhitrejši, najmočnejši in po možnosti tudi najbolj vzdržljiv dirkalnik, pa četudi je treba za to iskati luknje v pravilnikih in odšteti milijone razvojnega budgeta.

Red bullov dirkač Mark Webber predstavlja delovanje KERS-a in gibljivega zadnjega krila

Prehitevati in dirkati, ne pa taktizirati

Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia) si vsekakor želi dinamično in gledljivo formulo, ki privablja množice in milijone. A dinamično dirkanje je najprej pogojeno z manevrom prehitevanja, ki pa je – roko na srce – ravno v formuli vselej (pre)malo viden dirkaški element, ki je bil na stezi velikokrat nadomeščen s taktičnimi manevri postankov v boksih, krmiljenih z nadzornega pulta garaže in ne iz kokpita dirkalnika.

KERS in gibljivo zadnje krilo za več dinamike na stezi

Prav zaradi želje po efektivnem prehitevanju se torej v karavano formule 1 vrača KERS. V izognitev Brawnovi prevladi zaradi dvojnega difuzorja iz sezone 2009 pa novi pravilnik ponuja tudi možnost uporabe največje tehnične novosti letošnje sezone, ki naj bi ob KERS-u močno olajšal manever prehitevanja, gre za premično zadnje krilo, ki je bilo aktualno že v 70. letih, a tehnično takrat premalo izpopolnjeno za efektivno in varno uporabo.

KERS (Kinetic Energy Recovery Systems)

KERS je sistem, ki shranjuje kinetično energijo ob zavornih pojemkih in jo prek elektromotorja znova sprošča v pogonski sklop. Dodatno energijo, katere količina na krog je natančno določena, ob prehitevanjih dirkač sprosti prek stikala na volanu. Sama zasnova in moč KERS-a se bistveno ne razlikujeta od sistemov iz sezone 2009, a inženirski izziv je bil predvsem v teži in embalaži letošnjih KERS-ov, saj mora biti sistem zaradi večjih posod za gorivo veliko manjši in lažji. Do sezone 2013 naj bi KERS zagotavljal že 33 odstotkov celotne moči bolida.

Jerančič: ''Sistem naj bi prinesel nekaj prednosti …''

Obe tehnični rešitvi pa je za Avtomoto pokomentiral izkušeni Franci Jerančič (Jefra racing klub), ki je med Slovenci do sedaj bil nekako najbližje sedežu dirkalnika formule 1. Slednji verjame, da nas čaka sezona, v kateri ne bo dirkača, ki bi na stezah skozi sezono izrazito prevladoval.