Pametni semaforji

Semaforji s tipali

Strokovnjaka za promet Stefan Lämmer z univerze za tehnologijo v Dresdnu in Dirk Helbing s züriške ustanove ETH sta namreč izdelala računalniško simulacijo dresdenskih cest, po katerih je promet potekal brez pravega smisla. Navidezne semaforje sta v računalniški simulaciji potem opremila s tipali, ki so nadzorovala pretok prometa mimo njih. Na osnovi iz tipal pridobljenih podatkov je računalnik na vsakem semaforju izračunal pričakovano število prihajajočih vozil in predvidel, kako dolgo mora na njem svetiti zelena, da bi mimo njega šla večina predvidenih avtomobilov.

Uskladitev delovanja

Semaforji so tudi komunicirali med seboj in svoje intervale glede na pretok prometa uskladili, zato se ni zgodilo, da bi prvi semafor mimo sebe spustil preveč avtomobilov, ki bi potem čakali pri naslednjem. Čeprav se je tako ustvarjen prometni tok zdel kaotičen v primerjavi z vnaprej določenimi intervali, se je čakalni čas pred rdečo lučjo dejansko zmanjšal za 10 do 30 odstotkov.

Dodatne pridobitve

Takšen sistem bi poleg manjše verjetnosti prometnih zastojev pripomogel tudi k odpravi drugih nesmislov, kot je čakanje avtomobila pred rdečim semaforjem, ko z boka ne prihaja nihče, ali pa menjavanje luči na semaforjih, ko tam ni nikogar.