Euro NCAP in ESP

ESP je največkrat uporabljena kratica za elektronske sisteme, ki skušajo poravnati vozilo, ki mu je spodrsnilo. Proizvajalci vozil vgrajujejo tipala, ki spremljajo gibanje vozila glede na zasuk volana oziroma glede na voznikove namene, ABS in naprava za preprečevanje spodrsavanja pa potem poizkušata rešiti, kar se rešiti da. Statistika prometno razvitih evropskih držav navaja, da je odstotek prometnih nezgod bistveno nižji pri tistih vozilih, ki so opremljena s sistemom za dinamični nadzor.

Zaviranje posameznih koles

Intenzivnost poseganja ESP-ja v dinamiko je od vozila do vozila različna, tehnično pa je zadeva povsod urejena na enak način. Na primer pri drsenju prednjega dela vozila, ki "noče" v desni ovinek (podkrmarjenje), se aktivira zaviranje zadnjega desnega kolesa. Ali pa drugi primer, ko v desnem ovinku spodnese zadek (prekrmarjenje) in ESP usmeri zavorno silo na prednje levo kolo.

ESP in NCAP

Pri Euro NCAP ugotavljajo, da ta hip še ne obstajajo pogoji za objektivno presojo učinkovitosti sistemov za nadzor stabilnosti vozil. Tehnologija možnih merilnih naprav še ne omogoča realne simulacije vrste nepričakovanih dogodkov, na katere naj bi se odzivali sistemi za uravnavanje stabilnosti. Gre za znane vozniške težave, kadar je vozilo v ovinku prehitro, kadar nepričakovano zapelje na spolzko podlago ali kadar gre za nenadno izogibanje oviri na cesti.

Statistika: ESP pomeni večjo varnost

Raziskave v nekaterih državah kažejo, da so vozila, opremljena s sistemom za nadzor stabilnosti vpletena v manj prometnih nesreč kot tista brez. Primerjava vozil z in brez ESP-ja na Švedskem kaže na 22-odstotno zmanjšanje možnosti, da pride do prometne nezgode. Ker je njihova študija še dodatno poglobljena, ugotavlja na spolzki podlagi celo 32 odstotkov manj možnosti za nezgodo. Mercedes-Benzova raziskava navaja, da se odstotek nezgod, kjer je udeleženo le eno vozilo, zmanjša iz 21 na 12 odstotkov v korist vozil opremljenih z varnostno elektroniko. Podobno tudi v ZDA ugotavljajo, da se "single crash-i" ESP-vozil zmanjšajo za 41 odstotkov v primerjavi z ostalimi vozili. Raziskave se lotevajo problema na različne načine, zato so rezultati primerljivi z rezervo. Vsem pa je skupno dejstvo, da sistemi za nadzor stabilnosti bistveno zmanjšujejo tveganje, da bo z vozilom prišlo do nezgode.

ESP v Sloveniji

Pri Euro NCAP so preverjali možnosti nabave novih vozil z vgrajenim ESP sistemom po proizvajalcih in po državah, kjer se vozila prodajajo. Zbrali so podatke vseh proizvajalcev, vseh njihovih modelov z vsemi možnimi motorji in različicami vseh možnih stopenj opreme, tako standardne kot dodatne. Avte so razvrstili v tri skupine, ki so na diagramih prikazane v barvah. Zelena površina predstavlja delež različic, ki so standardno na voljo z ESP-jem, rumena polja pomenijo odstotek ESP-ja kot opcijske opreme, delež različic brez ESP sistema pa je označen rdeče.

Primer z našega testa

Vozilo renault vel satis smo pred štirimi leti zapeljali delno po asfaltni površini (levi par koles), delno pa po makadamu ob cesti. Pri hitrosti 80 km/h je voznik umaknil roke z volana in močno pritisnil na zavoro. Po pričakovanju bi moralo vozilo zaradi slabšega zavornega učinka desnih koles zavrteti v levo. Vendar se ESP ni dal ugnati. Takoj ko so senzorji zaznali odklon v levo, se je zaradi učinkovanja zavore na ustreznem kolesu volan samodejno zasukal v desno. Hip za tem se je volan poravnal in nato do zaustavitve vozila ponavljajoče nihal v levo in desno. Vel satis se je medtem do zaustavitve gibal praktično premočrtno vzdolž cestišča.