Z volvom C30 od Žužemberka do Trebnjega

Na cesti, ki povezuje omenjena kraja je na splošno malo prometa, saj se po njej večinoma vozijo le prebivalci omenjenih mest in vasi, ki ležijo med njima. To pa je zanimivo, saj je cesta precej lepa in široka, pa tudi tisti iz Bele Krajine, ki se odpravljajo proti Gorenjski ali Štajerski, svojo pot po njej časovno lahko precej skrajšajo. Iz Žužemberka gredo lahko kar proti Trebnjemu in potem proti Ljubljani ter jim ni potrebno zaviti proti Muljavi, Krški vasi in Ivančni Gorici.

Opis poti

Iz Žužemberka se po cesti usmerimo proti Trebnjemu. Po nekaj kilometrih vožnje prispemo do križišča, kjer nadaljujemo naravnost proti Dobravi, saj bi nas cesta, ki zavije levo, pripeljala do Biča. Pravzaprav tudi v nadaljevanju sledimo le glavni cesti mimo številnih vasi, ki v svojem imenu vsebujejo besedo Dobrnič (Zagorica pri Dobrniču, Preska pri Dobrniču, Lokve pri Dobrniču, Vavpča vas pri Dobrniču). Po 18 kilometrih se cesta povsem približa glavni cesti Ljubljana-Trebnje in vse do Trebnjega (okoli dva kilometra) poteka povsem ob njej.

Oris poti

Življenje na dolenjskem menda teče počasneje, zato velja na podoben način tudi voziti (predvsem zato, ker je na cesti precej počasnih traktorjev), pa čeprav je precej odsekov te ceste takšnih, da voznika kar vabijo k pritiskanju plina. Poteka namreč po dolenjskem gričevju in v pretežno odprtih zavojih ter večinoma po neposeljenem območju, kjer nam družbo delajo le številne travnate površine. Na parih odsekih je cesta nekoliko ožja, načeloma pa je cesta široka in pregledna.

Primerno za ...

Glede na to, da je cesta precej široka in odprta, ponuja odlične možnosti za bolj dinamično vožjo. Volvo C30 se je pokazal za idealno mešanico zmogljivega in hkrati udobnega avtomobila, z odlično lego na cesti in veliko mero udobja. Anomalije slabe podlage je odlično absorbiral in poskrbel za udobno vožnjo, v hitrih zavojih pa se je izkazal s precej športnim karakterjem.

Grad v Žužemberku

Grad, ki stoji na strmi skali nad reko Krko, predstavlja tipično srednjeveško trdnjavo na Slovenskem. Običajno so se v gradovih dogajale pravljice, z Žužemberskim gradom pa je povezanih nekaj tragičnih dogodkov. Na "semanji" dan leta 1559 je grad zavzel Gregor Turjaški in končal tragično. Trupla napadalcev so bila vržena čez grajsko obzidje in odnesena v gozd. Slabih dvajset let kasneje pa je udomačena medvedka ubila ženo Ivana Turjaškega. Njej v spomin so tako zgradili lipo, ki tu je rasla vse do leta 1999. In kakšen je grad v današnjih časih? Ohranjeno je žal le še dvorišče in vinska klet, ki sta prizorišči poletnih grajskih prireditev.

Spomenik NOB na Cviblju

Na 305 metrov visoki vzpetini nad Žužemberkom imenovani tudi Tumplac se dviguje spomenik, pod katerim je grobnica padlih vojakov, ki so svoje življenje izgubili v boju v Suhi krajini. Spomenik za 1140 padlih partizanov je delo kiparja Marjana Tepine in je bil postavljen leta 1961.

Žužemberske cerkve

V kraju si lahko ogledate kar tri zanimive sakralne objekte. Na hribu nad Žužemberkom se vzpenja mogočna dvostolpna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, od katere je prelep razgled na okoliško pokrajino. Cerkev svetega Nikolaja je najstarejša ohranjena cerkev na območju občine, ki je bila zgrajena v 13. stoletju v gotskem stilu. Na fasadi je vidna freska viharja na morju, krasi pa jo tudi vzidan rimski nagrobnik. Na Lopati stoji še ena zanimiva cerkev, cerkev svete Neže, ki še danes ohranja podobo iz leta 1706.

Trebnje z gradom in cerkvijo

Ko iz avtomobilske ceste, ki vodi naprej do Novega mesta, zavijete desno proti Trebnjemu, vas na desni strani pozdravi trebanjski grad, ki je potreben temeljite obnove. Nosi kar nekaj zanimivih zgodovinskih delov, med njimi tudi okrogli stolp s skrivnim izhodom iz turških časov. Dominantno nepogrešljivi del Trebnjega pa predstavlja tudi cerkev Marije vnebovzete, ki je bila zgrajena v 15. stoletju in se ponaša z vitkim zvonikom, tipičnem za tisti čas.