Z land roverjem freelanderjem od Roba do Iške

Porečje Iške je izredno pestro in zanimivo. Iška je štiristo metrov globoka soteska, ki predstavlja najostrejšo naravno razmejitev pokrajin v Sloveniji in to med Dolenjsko in Notranjsko. Sama struga vabi s kristalno vodo, tolmuni in prodnatimi sipinami, vendar je razen v turistično obleganem Iškem Vintgarju težko dostopna. Zato smo se vanjo podali preko slikovitega s pečinami presekanega strmega desnega brega, ki tudi na cestah ponuja offroadarski občutek avanture. Celotni del poti je namreč precej odmaknjen in samoten. Za začetek smo izbrali vas Rob, ki ima kljub majhnosti zanimivo lego saj povezujejo Bloško planoto, Suho krajino in Ljubljansko barje.

Opis poti

Začetek poti je v vasici Rob pod Kureščkom, do koder najlažje pripeljemo, če se z glavne ceste Ljubljana - Kočevje v Rašici odcepimo proti zahodu. V vasi nadaljujemo naravnost po glavni cesti in se mimo Marijine cerkve vzpnemo proti Krvavi peči. Tam zavijemo levo na makadam in na naslednjem razcepu desno proti Bukovcu. Na robu nad Iško kjer je odcep za Sv. Lenart zavijemo levo in se spustimo do kmetije Bukovec. Tam prečkamo dvorišče (pozdravimo domačine) in peljemo okoli travnate vzpetine. Po kratkem spustu na razcepu zavijemo ostro levo in se skozi gozd strmo spustimo do še ožjega desnega odcepa. Od tam gre vse le še prepadno strmo navzdol, do struge Iške.

Oris poti

Izbrana pot je nekaj posebnega, saj se slepo konča v neprevoznem terenu. Prav tako je primerna le za terenska vozila, saj se na koncu ozko in strmo zvije po makadamu proti Iški. Pot nas pelje od Roba po zaviti asfaltni cesti, ki vijuga med travniki in gozdovi južnega dela grebena, ki ga obvladuje Kurešček. V Krvavi peči se razmere spremenijo, saj preidemo na hiter makadam, ki se med spustom proti Bukovcu zoži in spremeni v serpentinasto cestio. Od Bukovca naprej se vse le še stopnjuje in cesta, ki je ozko in prepadno vsekana v pobočje nad Iško, postane še ožja ozka in še strmejša. V strugi Iške se vse zaključi. Seveda bi s freelanderjem, ki omoča do polmeterske prehode vode, z lahkoto zapeljali tudi na drugo stran, a ker se cesta na drugi strani nadaljuje v slabem kolovozu, nas naravovarstvena zavest ustavi.

Primerno za ...

Zaradi ozkih strmih makadamskmih zavojev, ki postavijo vozilo mestoma tudi na le dve kolesi, je potreben več kot le štirikolesni pogon in zato salonski terenci ne bodo zmogli poti. Freelander II se lahko spremni iz cestnega terenca v veliko bolj uporabnega in robustnega avanturista. Za to ob posamično vpetih kolesih in več kot dvajset centimetrov oddaljenosti od tal skrbi predvsem elektronika, ki krmili podvozje in haldex sklopko, ta pa prenaša moč na vsa štiri kolesa. Manjko reduktorja dobro nadomestita kratka prva prestava in navor turbodieselskega pogonskega agregata. Ker v dolžino terenec meri le štiri in pol metra, se odlično znajde tudi v skrajnih serpentinah, zaradi manj od dveh metrov širine pa zmore tudi prehode, kjer bi glomaznejši tekmeci obtičali. Prav nasprotno pa se freelanderjeva odlična lega na utrjenih cestah skupaj z vodljivostjo izkaže tudi na zavitem asfaltu in hitrih makadamih prvega dela poti.

Rašica

Že na poti v Rob se lahko ustavimo v Rašici, kjer je tudi zadnja možnost, da napolnimo posodo z gorivom in nakupimo morebitno pijačo ali jedačo, saj se na majhno trgovino v Robu ni varno zanašati. Predvsem pa lahko obiščemo domačijo našega velikega prednika Primoža Trubarja in si ogledamo okolje, v katerem je živel in nekaj njegovih del.

Osolnik

Od Roba se lahko zapeljemo nekaj kilometrov na vzhod, do Velikega Osolnika. Nad njim na travnatem vrhu sameva cerkev Sv. Lovrenca, ki je izredno razgledišče. Pogled nam namreč seže preko velikega dela Notranjske in Dolenjske do primorskih vršacev na eni strani in celo do Kamniško-Savinjskih alp na severu.

Krvava peč

Čeprav vasica zaradi svoje lege na prepadnem robu kanjona Iške počasi izumira (z dvesto prebivalci z osnovno šolo se je v pol stoletja število zmanjšalo na dobrih dvajset ljudi), je v njej vendarle še mogoče videti nekaj zanimivosti iz nekdanjih časov. Izstopajo skupni vaški mlini, ki jih je vsak dan v tednu uporabljala druga družina. Čeprav vas ne pozna tranzitnega prometa, skozi njo vendarle gre ena najpomembnejših evropskih pešpoti: E6, ki povezuje Baltik z Jadranom.

Pečina Krvava peč pri Sv. Lenartu

V neposredni bližini romarske cerkvice Sv. Lenarta je na robu kanjona Iške razgledna ploščad s skalno pečino. Po tej pečini je bližnja vasica Krvava peč tudi dobila ime. Legenda pravi, da so domača dekleta ob turškem vdoru raje izbrala smrt in skočile v prepad. Pečina danes ponuja predvsem lep razgled v slikovito strugo Iške več sto metrov nižje in preko notranjskih gričev.

Struga Iške

Struga s tolmuni in slapiči med nagrmadenimi skalami in peščenimi obalami ponuja tako spokoj kot razigrano čofotanje. Sprehajalci bodo našli odmaknjen mir v idilični naravi, geologi zanimive kamnine, ki vsebujejo tudi dolomit prepreden s kalcitnimi žilami, botaniki pa se bodo navduševali nad alpskimi rastlinami daleč od alpskega sveta. Vse bodo v strmih pobočjih navdušila drevesa, ki so se svojemu strmemu okolju prilagodila tako, da se s koreninami oprijemajo strmine.

Dom v Iškem Vintgarju in partizanska bolnica Krvavica

Če se odločimo od konca naše avtomobilske poti peš nadaljevati po strugi, nas v smeri njenega toka pot pripelje iz popolne samote do turistično močno obiskanega doma v Iškem Vintgarju. Ta leži na robu soteske Iške, tik preden se ta odpre v Ljubljansko barje. Izlet si lahko popestrimo tudi z ogledom partizanske bolnice Krvavica, ki leži v levem bregu pred domom.

Plezališče Iški Vintgar

Pet minut od doma proti toku se ob levem bregu Iške nahaja tudi nekaj do petindvajset metrov visokih skalnih pečin. Previsne plošče nudijo trideset športno-plezalnih smeri vseh težav, ki dodobra popestrijo klatenje ob strugi Iške.