Uporniki v Paklenici: plezalci, ameriški terenec in Vinetou

Avtomobilska poosebitev Old Shatterhanda

Pogled v vzvratno kamero, vklop štirikolesnega pogona in pazljivo, centimeter za centimetrom, po ozki skalnati cesti navkreber. Kar vzvratno, saj je cesta vse ožja in skoraj pet metrov dolgega terenca bi v osrčju kanjona le težko obrnili. Odnehali smo pod strmo steno, ki se je dvigala proti Velebitu in s katere vsak, ki mu jo uspe premagati, za nagrado dobi razgled na Jadransko morje.

Na eni strani avtomobila sta bila sprva nekoliko začudena plezalca, ki pa se nista dala motiti, temveč sta hitro in pazljivo nadaljevala pripravo svoje naveze, na drugi lesen kažipot z imenom filmskega junaka in največje filmske klasike, ki je pred pol stoletja nastala na območju nekdanje Jugoslavije.

Vinetou in grand cherokee. Prvi fiktivni junak Apačev, drugi zgolj imenski spomin na pleme Cherokeejev, sicer pa tri tone težak proizvod detroitske industrije s pogonskim šestvaljnikom, ki ima okrog 300 avtomobilskih konjev. Naš terenec je kot industrijsko zlo poosebljal Old Shatterhanda, ki je v filmu najprej preganjal Vinetouja, a se prek dvoboja z njim osebno zelo zbližal.

Jadranska magistrala odprla pot v divjo naravo pod Velebitom

Toda do Paklenice, ki so ji svetovno slavo prinesli film o Vinetoju in mamljive plezalne stene, je bilo treba najprej priti. Ljudje ne jezdijo več konjev, temveč se do turističnih znamenitosti in naravnih parkov peljejo z avtomobilom.

Danes smo v Starigradu pri Zadru po skoraj prazni avtocesti v dobrih treh urah, nekoč je bilo po zaviti jadranski magistrali potovanje veliko bolj avanturistično. Prav ta obalna cesta, ki so jo gradili med letoma 1958 in 1960, je zaslužna za večji obisk narodnega parka (razglasili so ga novembra 1949) in je v te kraje pripeljala tudi Vinetoujevo filmsko ekipo.

Namestili so jo v motel Paklenica slab kilometer od vhoda v narodni park, ki je bil s 40 sobami in lastno restavracijo za tiste čase precej moderen turistični objekt. V istih prostorih je danes Vinetoujev muzej.

Vinetou poskrbel za slavo Paklenice

Prav po snemanju filmov o indijanskem junaku Vinetouju s spektakularnimi prizori, ki so sredi Dalmacije poskrbeli za vtis Divjega zahoda, je Paklenica najbolj zaslovela.

Filme je ekipa sicer snemala tudi drugje, denimo na Grobniškem polju in tudi pri nas v Škocjanski jami. Vinetouja je vedno igral Pierre Brice, med igralci je bil tudi Slovenec Miha Baloh.

V Paklenici so filme o Vinetouju snemali med letoma 1962 in 1968, ko se je Dalmacija tudi po zaslugi zgrajene jadranske magistrale turistično odpirala svetu. Film je predvsem v Nemčiji žel velike uspehe, to pa je bila tudi dobra promocija za divjo in neukročeno pokrajino pod Velebitom.

Slovenski plezalci so v Paklenici začrtali nove smeri

"Dopoldne plezajo, nato skočijo do morja in se osvežijo. Da, Slovenci so med najpogostejšimi gosti," nas je z dalmatinskim naglasom pozdravil možakar na vhodu v pakleniški park. Ta je danes raj za planince, sprehajalce in plezalce.

Zanje je zgodbo v Paklenici z življenjem plačal pionir vzpenjanja Dragutin Brahm, v sedemdesetih letih so nove smeri začeli postavljati slovenski plezalci, med njimi še posebej Franček Knez, Silvo Karo Stane Belak Šrauf, Janez Jeglič Johan in drugi. Danes je v Paklenici dovoljeno plezati le v tandemu in uporabljati obstoječe smeri.

Pod steno smo srečali tako Slovenca kot tudi Hrvate, Slovake in Poljake. Številni gosti združijo izziv stene z bližino morja, ki je le kak kilometer stran. Najboljši meseci za plezanje so spomladi in jeseni, poleti je pripeka za večino prehuda.

Nekoč je bil v Paklenici tudi kamp, a je bilo onesnaževanja preveč, zato so ga premaknili nižje ob obalo.

Okolje za upornike

To je okolje za upornike. Tako za plezalce, ki v navpični steni iščejo svoje meje, za indijanskega upornika Vinetouja, ki je v filmski stvaritvi stopil na pot gradnji železnice proti zahodu Amerike, kakor tudi za jeepa grand cherokeeja. Nekoč pravi kleni terenec je sicer odprl dušo prestižu in uglajenosti, a vseeno obdržal samozavestni videz ter šest- in osemvaljne motorje. Z njimi ohranja ameriške korenine, ostaja posebnež in upornik.