Petek,
5. 11. 2010,
10.06

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 5. 11. 2010, 10.06

9 let, 2 meseca

Trendi nove motociklistične sezone

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Največji motoristični salon je kljub presežnikom pokazal, da je recesija resno načela motociklistični svet. A prav sveže ideje kot posledica reševanja iz tega položaja so najbolj razveseljujoče.

Kaj je novega?

Zelo poenostavljeno rečeno gredo trendi v tri smeri. Še vedno narašča moč in hkrati z njo elektronika preplavlja motocikle. Tako vse, kar imajo avtomobili, dobivajo tudi motorji, vključno z udobjem pri ultrapotovalnikih. Iz upora proti nastali situaciji se vse bolj vrača retro oblikovanje in majhne zmogljivosti motociklov, ki jih lahko vozijo vozniki brez pomoči elektronike, čeprav niso svetovni prvaki. Tretja smer je reševanje iz recesije, ki povzroča pojavljanje modelov, ki so popoln odklon od dosedanjih smernic posameznih proizvajalcev ali pa že povsem neprepoznavne mešanice novih segmentov in tržnih niš.

Čemu naraščanje moči, če je ne zmoremo krotiti?

Trenuten položaj je kaotičen. Naraščanje moči superšportnikov presega vse meje zdravega razuma. Nova litrska ninja tako streže že z 210 "konjiči", med nagci pa sta tuono V4R in ducati diavel presegla 160 "konjičev". In da je to za veliko večino voznikov (tako tistih za krmilom kot drugih v prometu) preveč, se očitno zavedajo tudi proizvajalci. Zato se praktično vsi novi litrski "sportaki" ponašajo z elektroniko proti zdrsu pogonskega kolesa. Najpopolnejšo ima vsaj na papirju sedaj Aprilia.

Pretiravanje …

Pretiravanje s prostorninami in masami se očitno še nekaj časa ne bo ustavilo. In to ne mislimo le na ducatia diavela, ki je iz simpatičnega nagca, kot je monster, zrasel v orjaškega streetfighterja. Ob novem hondinem potovalnem enduru crosstourer in Apriliinem velikem dorsoduru je namreč dokončno postalo jasno, da je 1200 kubičnih centimetrov sedaj vse novejši standard. Tu sta doma tudi dodelana dvovaljna superšportnika iz ducatija in KTM-a. Celo reinkarniran legendarni in sedaj retro horex ponuja nekaj nad 1200 kubikov zasnove VR6. BMW je šel še dlje in svoj ultrapotovalnik, ki je že tako imel večji 1,3-litrski motor, oplemenitil s 1600-kubičnim šestvaljnikom. A velik pogonski agregat je še najmanj od vsega razkošja, ki ga najdemo na modelu K GL.

… a kanček razuma pri novih modelih ostaja

Ker si vsi ne morejo privoščiti superšportnikov ali ultrapotovalnikov in jih v resnici ne potrebujejo, priljubljenost še vedno pridobivajo retro motocikli in predvsem srednji razred vsestransko uporabnih motociklov. To so večinoma slečeni stroji s tričetrtlitrsko prostornino, ki so lahkotni za vožnjo in imajo ravno prav moči, da je vožnja z njimi zabavna in še vedno obvladljiva. Končno to postaja jasno vse več motoristom in tudi proizvajalcem. Potem ko sta kawasaki Z750 in aprilia shiver letos dobila družbo v obliki yamahe FZ8, sedaj v ta razred prihaja suzuki GSR 750, pa morda tudi honda crossrunner 780. Ne pozabimo na retro novosti iz Kawasakija in Moto Guzzija. Pa tudi triump tiger je razumno zmanjšal prostornino svojega endura na 800 kubičnih centimetrov.

Recesija ni samo slaba

Očitno je ta razmah razumnejših prostornin in zmogljivosti vzpodbudila tudi recesija in prinesla motocikle, ki ne ponujajo le sanj, ampak tudi racionalnejši nakup. Še posebej smo veseli, da so tudi najbolj trmoglavi in ozko usmerjeni proizvajalci ponudili alternativne modele in razširili svojo ponudbo. Oni bodo tako preživeli, kupci pa imajo na razpolago več možnosti za izbiro. Tako je MV Agusta prekinila tradicijo in pokazala trivaljni stroj, ki naj ne bi bil le manjša kopija F4, ampak tudi cenovno sprejemljivejša. Husaberg je prelomil obljubo o "four stroke power" in izdelal dvotaktna motorja, BMW pa je nazaj oživel enovaljnega 650-kubičnega cestnega endura.

Križanci in koncepti v skrajnostih

Koncepti kažejo te odklone in iskanje novih tržnih niš v še skrajnejših podobah. BMW gre očitno vse bolj realno proti skuterjem in to v svojem slogu prestižno in futuristično naravnanih vozil. Husqvarna se, poleg vrhunskih terenskih in supermoto motociklov za dirkaško rabo, igra z idejo kruzerja. Potem ko sta avtomobilistična proizvajalca Mini in Smart stopila v svet skuterjev, sedaj Piaggio (kot že nekoč z apejem ponovno) prihaja v svet avtomobilov. Tokrat s trisedežnim vzhodnoazijsko naravnanim konceptom NT3.

Najstniki vse pomembnejši

V duhu iskanja novih kupcev je potrebno razumeti tudi vse večji trud za najstnike, saj je tisti voznik, ki ga nad znamko navdušijo v mladih letih, običajno njihov najbolj zvest pristaš. Za mladoletnike so se doslej borili predvsem s skuterji in športnimi stroji. Medtem ko so prvi vozniško neresni, pa so drugi resno dragi. KTM sedaj postavlja nov trend s kakovostnimi komponentami in nizko ceno majhnega duka. Možnost je zato v sodelovanju z gigantskim indijskim proizvajalcem Bajaj. In tudi to bo očitno postal trend.

Kaj še preostane avtomobilom

Motorji imajo sedaj (z izjemo aktivnega tempomata) vsa elektronska pomagala, kot jih najdemo v avtomobilih. Evropska unija zahteva celo obvezen ABS. Letos so motocikli (vsaj dva bavarska) dobili še ksenonske luči s prilagodljivim snopom. In edino, česar na motorjih (z izjemo goldwinge) še ne moremo najti, je airbag. To naj bi spremenil Dainese, ki pripravlja univerzalne senzorje, vgradljive v vsak motor, brezžično povezane z jakno, v kateri se skrivajo zračne vreče. Če bodo prepričali proizvajalce motociklov, bi to lahko bila največja revolucija na dveh kolesih.

Mesta in elektrika

Seveda tako kot v avtomobilih elektrika postaja bodoča realnost tudi pri motociklih. Električni motorji (ne le skuterji) s hitrostjo bistveno prek 130 kilometrov na uro in realnim dosegom prek 100 kilometrov postajajo realnost znotraj štirimestnih evrskih številk, kar je pri današnjih cenah motociklov dokaj poceni. V drugo skrajnost pa gre mestna uporabnost. Zložljiv električni skuter XO2 Urban transformer ima 50 kilogramov brez baterije in pomožna kolesa za lažje prenašanje. Lahko ga vzamete na avtobus, spravite v prtljažnik avtomobila ali doma v omaro. S ceno 3000 evrov in najemanjem baterij je to lahko prihodnost (pri)mestne vožnje?

Koliko koles ima motor?

Stvar, ki se je komercialno začela z MP3-jem, dobiva skrajnejše podobe. Po eni strani postajajo trikolesniki takšne zasnove resni športno nastrojeni motocikli, zmožni še skrajnejših nagibov (npr. quad xtreme brudeli 654L). Po drugi strani pa je prav Marabese Design, ki stoji za Piaggiovim MP3-jem, šel korak naprej in s tajvanskim Aeonom izdelal še štirikolesni skuter z že poznanim hidravličnim nagibanjem koles. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je: kaj ima to še z motocikli? In odgovor je tak kot pri klasičnih štirikolesnikih – krmilo, pravzaprav v primeru Aeona še več – celo nagib!