Tomosov kult živi naprej: Slovenija se še vozi z mopedi, kakšni so poslovni izzivi?

Blizu 250 ponosnih lastnikov se je požvižgalo na vremensko napoved ...

Pogled na parkirišče pred poslopjem novodobnega Tomosa v Kopru, kjer se je včeraj dopoldne že devetič zaporedoma zbrala množica ponosnih lastnikov starih in novih tomosov, je ovrgel večino dvomov na prihodnost in tradicijo ene najbolj prepoznavnih blagovnih znamk slovenskega gospodarstva.

Od prvotnih 300 prijavljenih motoristov oziroma mopedistov se jih je naposled v Koper pripeljalo blizu 250, mnoge je prav gotovo v nasprotno prepričala grozeča vremenska napoved (lani je na srečanju že deževalo). Zgodaj zjutraj so se v Kopru mrzlično pripravljali stari in mladi. Lastniki so sedeli na mopedih, prijatelji so jih spodbujali in skrbeli za dobro vzdušje.

"S tomosom sem z lahkoto peljal iz Londona domov v Celje!"

Vžig motorja, gost bel dim iz izpušne cevi in značilen vonj tako imenovane "mešanice" je obkrožil še eno izmed skupin, ki so se iz Šmarske ceste podali na 70 kilometrov dolgo traso po slovenski obali. Starejši gospod v skupini nas je ogovoril in pokazal na nalepke s kraticami držav, v katerih se je s svojim zelenim tomosom že vozil.

"Z njim sem enkrat vozil iz Londona v Celje," je s ponosom poudaril možakar in kmalu nato odpeljal s štarta. Med registrskimi tablicami je bilo sicer veliko primorskih, a prav tako so se tomosi pripeljali tudi iz drugega konca Slovenije in tudi s Hrvaške. Bili so modeli različnih generacij in izvedb. Natančno poreklo za lastnike niti ni bilo ključno, saj je bila rdeča nit dneva prav proslavljanje Tomosovega 61-letnega duha.

Pred tovarno obujanje spominov, za zidovi skrb za Tomosovo prihodnost

"Kdo je naša konkurenca? Tomos je edini proizvajalec mopedov v Evropi, toda tekmeci so nam tudi električno kolo ali pa celo avtomobil. Novi tomos stane okrog 1.200 evrov, torej približno toliko kot deset let stari renault clio. Med mopedi konkurence nimamo, tekmeci so bolj skuterji," nas je le streljaj stran od štartno-ciljne črte, ki je na krožno traso po obali peljala lastnike starih tomosov, v proizvodnji hali slovenskih mopedov sprejel Matjaž Kanduč, direktor družbe Tomos dvokolesa.

Hidria je leta 1998 kupila Tomos, ki je bil takrat na pragu stečaja in mu na temeljih nekdanjega ponosa slovenskega (koprskega) gospodarstva omogočila še eno pomlad. Obseg družbe v Kopru je danes sicer precej manjši kot nekoč. V proizvodnji Tomosovih mopedov je v Kopru zaposlenih 30 ljudi, ki mesečno izdelajo okrog 600 vozil.

Tak obseg proizvodnje naj bi tudi ustrezal trenutnemu poslovnemu modelu družbe. Posamezni trgi bi si želeli naročiti še več mopedov, a v vodstvu družbe hočejo mopede na trgu uveljaviti z nekoliko višjo ceno in tej dajejo prednost pred kratkoročno mamljivimi višjimi prodajnimi številkami cenejših mopedov.

Tomos kot "custom made" proizvodnja mopedov

Prav zaradi relativno majhnega obsega sprejetih in izvedenih naročil bi današnji Tomos prej označili za »custom made« izdelovalca mopedov in ne klasičnega velikoserijskega proizvajalca. Tomosovi mopedi namreč niso globalno enaki, saj morajo skoraj za vse trge izdelati prave unikate. Specifikacije mopedov so vzporedno povezane z zakonodajo tovrstnih vozil v posameznih državah.

"Vsaka država ima svoje posebnosti. Švica zahteva pedala, Italija pastelne barve, Velika Britanija pa merilnike hitrosti v miljah. Med državami so tudi razlike v dolžini sedeža. Pri našem dobavitelju jih moramo naročiti več sto in jih tudi takoj plačati. V tistem trenutku bi bolj potrebovali 50 takih in 50 malo drugačnih, govorimo torej o manjših količinah. A dobavitelji – po svoje jih razumem, saj te sestavne dele izdelujejo le za nas – pri sprejemljivi ceni zahtevajo večja naročila," nadaljuje Kanduč.

Prav zato se je Tomos na primer praktično umaknil iz Makedonije, kjer niso mogli spustiti cen mopedov na tam želeno raven, na drugi strani pa družbi drugi največji trg predstavlja Švica. Prav zahodnoevropski trgi (poleg tega tudi ZDA) so za Tomos še posebej mamljivi. Tja je sicer zaradi prave mreže zahtevanih homologacij in standardov težko prodreti. To ne uspe številnim proizvajalcem iz Daljnega vzhoda, ki so, tako Kanduč, povsem spoštljivo kakovostni. Tomos pa ima na teh trgih tudi že tradicijo, zato tam ljudje z veseljem kupujejo tudi rabljene tomose. Ti torej držijo svojo ceno.

Proizvodni prostori: predmontaža, nato vrtiljak za sestavljanje, večino pogonskih agregatov sestavijo Indijci

Proizvodne prostore v Kopru bi lažje označili za montažne prostore, kar pa je seveda podobno tudi pri bolj slavnih znamkah v tujini. Različni dobavitelji v Koper pripeljejo svoje posamezne elemente, ki jih nato okrog deset Tomosovih zaposlenih najprej pripravi v tako imenovani fazi predmontaže. Na primer krmilo mopeda: zanj dobijo osnovno golo kovinsko ohišje, na katerega nato namestijo gumijaste ročke, menjalnik, zavoro in ostale elemente. Podobno je na primer tudi s kolesi, kjer je treba v eno celoto spraviti gumo in platišče.

Med pomembnejše elemente zagotovo sodi pogonski agregat. V Kopru jih sicer izdelajo le še peščico, saj jih večino sestavijo v Indiji. Koprski del sestavljenih agregatov je namenjen predvsem rezervi, če bi prišlo do morebitnih težav pri dobavi agregatov iz Indije. Glavni razlog za selitev sestavljanja agregatov so bili kajpak stroški dela. Saj veste, ko od maloprodajne cene dobrih tisoč evrov svoje najprej vzame država, nato pooblaščeni prodajalec, za tistega, ki moped razvija in ga proizvaja, ne ostane več prav veliko …

Vsi sestavljeni elementi nato potujejo na tako imenovani vrtiljak. To je že montažna faza, ki ima deset postaj. Delavec na vsaki med njimi doda mopedu določeno komponento. Ko moped zaokroži, mora iti še skozi zadnje in bržkone najpomembnejše sito – to je kakovostni pregled, ki mu ne uide noben motocikel.

Pošiljka Tomosovih mopedov za srbske poštarje, kmalu tudi pošiljka proti Švici

Mopedi so takrat pripravljeni na transport. V Kopru jih ne izdelujejo na zalogo, temveč po dejanskih naročilih. V času našega obiska je na transport v Srbijo čakalo novih 70 mopedov Tomosa za tamkajšnjo pošto, v teh dneh zaključujejo tudi pošiljko 140 mopedov za Švico. Pred transportom vsakega nekoliko razdrejo, da ga lahko spravijo v posebno škatlo, ki omogoča kar najbolj optimalen izkoristek tovornjaka. Nanj lahko naložijo od 130 do 140 mopedov. Več kot jih je, manjši je strošek prevoza na posamezno vozilo.

S tomosi se je slovenska mladina mehansko ozaveščala …

Tomos je del slovenske tehnične kulture in dediščine. Velik del mladine je svoje mehanske osnove spoznaval prav na priljubljenih "avtomatikih" in "štirkah", ki so v njihovih rokah le redko ostale serijske. Saj poznate zgodbe o pobrušenih valjih in ostalih trikih, s katerimi je bil tomos vsaj malo hitrejši od sosedovega.

Prava moč znamke se zato skriva prav v generacijah, ki so s temi motorji odraščali. To so danes tisti mojstri, ki za pravo delovanje mopeda ne potrebujejo diagnostične naprave, ampak ga znajo naravnati že zgolj po zvoku agregata ali vonju iz izpušne cevi. In prav zato se zdi koprsko okolje za prihodnost Tomosa nepogrešljivo.