Ruski UAZ 31512 v lepši luči

Rusko darilo gasilcem

Zakaj se je Tomaž lotil predelave prav tega ruskega nerodneža, saj bi za takšno pomladitev gotovo lahko našel kakšno res pravo terensko legendo. Priznamo, da med obiskom v Poljčanah tega odgovora nismo uspeli izvrtati. Kakorkoli že, stara terenska vozila so že sama po sebi posebnost, tale rus pa iz te skupine še posebej izstopa. In dejstvo je, da je Tomaž iz zanemarjenega avta ustvaril izdelek, ki z vgrajenimi elementi vleče poglede in zlasti v notranjosti ustvarja vtis uglednega terenca, pripravljenega, da se spopade z izzivi (ruskih?) brezpotij.

Vsebina predelave

Kljub temu, da je Tomaž dobil v roke dve desetletji staro vozilo, le-to v tem času ni prevozilo več kot 8000 kilometrov. Motor in menjalnik, skupaj z reduktorjem in diferenciali, so delovali brezhibno, v precej žalostnem stanju pa je bilo vse ostalo. Karoserijske dele je načela rja, električna napeljava je bila dotrajana, sedeži so ustrezali stoletni uporabi in vse to je bilo treba spraviti v red. Za povrh pa si je lastnik vozila (Tomaž se je lotil predelave po naročilu) zaželel bolj atraktivnega izgleda.

Dodatna oprema

Tako je novi UAZ dobil delovne žaromete nad vetrobranom, novo masko, pod vrati sta vgrajena močna cevna pragova, poleg pločevinaste posode za gorivo se je našel prostor še za dve posodi z vodo, ki omogočata preživetje (v daljnjih ruskih stepah). V notranjosti, ki se blešči od aluminija, najdemo povsem novo armaturo, ugledno terensko tapecirane sedeže in zaprte predale, ki prav pridejo med terenskim potepanjem.

Klasični terenec

UAZ (Ulyanovsky Avtomobilny Zavod) 31512, ki ga je Tomaž predelal, je homologiran v skladu z vsemi vgrajenimi spremembami. Petsedežnega terenca žene 2,5-litrski bencinski motor z močjo 56 kilovatov, pri čemer je porabo težko spraviti pod 20 litrov na sto. Terenske komponente so klasične, se pravi možnost izbire zadnjega in štirikolesnega pogona, ter vklop reduktorja, podvozje pa je postavljeno na štiri listnate vzmeti.

Ni šlo brez cerade

Žal nam je slabo vreme preprečilo, da bi vozilo preizkusili v njegovem bolj atraktivnem terenskem videzu, se pravi brez cerade. Tako tudi nismo odstranili vratnih okvirjev skupaj s stekli in tudi prednjega vetrobrana nismo položili na pokrov motorja.

Homologacijski zapleti

Tomaž pravi, da se je poleg tistih ur, ki preštevajo mehanična, avtoelektričarska, kleparska, ličarska, tapetniška in še kakšna opravila, izdatno ukvarjal tudi s papirno vojno. Vse kar je vgradil na novo, je moral dokazovati s tehnično dokumentacijo. Na primer za pasove na zadnji klopi, kjer jih v tovarniškem izdelku sploh ni bilo.

Konstruiranje

To je bilo še posebej zamotano v primeru, kadar je določen element izdelal sam in se je torej izkazoval kot konstruktor. Ni čudno torej, da se je celotna predelava raztegnila na več kot 500 ur dela z več področij, ki spadajo pod motoroznanstvo. Če bi se obnova dogajala v rednem delovnem razmerju, bi trajala skoraj tri mesece. Končni izdelek si lahko ogledate v "gibanju", med fotografije spodaj pa smo uvrstili tudi Tomaževo dokumentacijo o poteku obnove ruskega terenca.