Občutki med ogledovanjem relija po Turčiji

"Zakurila" avto in nato gledala šov

No, omenjeni dirkač je bil Moses Matavu, temnopolti sovoznik belega Kenijca Petra Horseya. Njun rumeni mitsubishi lancer je namreč povsem zgorel, ostanke vidite na fotografijah. Afričana sta tako turški reli spremljala kot navijača (za koga že?) in, ne da bi se zmenili, smo se večkrat znašli na istem "photo pointu".

Turške ceste boljše od kenijskih

In če sta prvič tarnala nad prahom, ki ga je dvignil finski voznik forda, sta nato kmalu začela uživati in tudi uganjati vragolije, kot na primer podajanje Red Bullove pločevinke Kimiju Räikkönenu, ko je ta dirjal mimo, seveda samo za potrebe dobrih fotografij. Mimogrede še to: mi, Slovenci, smo tarnali nad kakovostjo turških cest, Kenijca pa sploh nista zaznavala lukenj, tresenja med vožnjo sta bila povsem navajena.

Prihajajo zvezdniki - tudi iz Afrike

In kaj sta Kenijca sploh počela na WRC-ju? Gre za Pirellijeva izbranca, "Star driverja" oziroma zvezdniška voznika. Italijanski gumar je namreč zagotovil vso podporo za udejstvovanje na relijih svetovnega prvenstva petim doslej neznanim dirkaškim posadkam s celega sveta (po ena na celino), Horsey in Matavu zastopata Afriko. Ali bo katera od teh "zvezdniških" posadk zmogla dosegati vrhunske rezultate, ne upam napovedati, jasno pa je, da lancerji EVO skupine P-WRC vsekakor omogočajo dokazovanje mladih dirkačev.

Bo WRC kmalu samo šov?

Pa vendar omenjena Afričana nista edina zvezdnika relija. Ken Block je še eden, v bistvu je šele on ta pravi zvezdnik, saj sta Afričana zvezdnika samo po "komercialnem" nazivu. In ja, Ken Block ni več Subarujev dirkač, po novem je Fordovec, na relijih se "focusira", tisto, kar ga dela zvezdnika, pa po novem počne s skoraj petsto kilovatov močno fiesto. In to je? Če ne veste, predlagam, da tega Američana preverite na YouTubu in si pogledate enega od njegovih norih drift-videov, posnetih na deloma opuščenem letališču sredi puščave v bližini Kalifornije. In kako je to povezano s samim relijem? Ne dosti, Blockovo udejstvovanje v WRC-ju lahko razumemo predvsem kot približevanje tega športa množicam, tudi ameriškim. Bo odslej vse skupaj samo šov?

Räikkönen zeha

Pa nadaljujmo z zvezdniki. Kimi Räikkönen, prvak formule ena. Pravzaprav ne vem, kaj naj si o njem mislim. Lani na Finskem, ko je prvič vozil reli za svetovno prvenstvo, mi je deloval navdušeno, sveže, prerojeno. Tokrat je deloval osamljeno, očitno je bilo, da se še ni uspel vključiti v tale cirkus. Je pa napredoval na lestvici, v Turčiji je v cilj pripeljal kot peti. Tudi o tem so pisali naši kolegi na Sportalu.

Pod vrhom nestrpna množica

A Kimi je zdaj trčil ob celo množico voznikov, ki so sposobni osvajati stopničke. WRC namreč letos ni več samo tesen dvoboj med Citroënovim Loebom in Fordovim Hirvonenom, ampak tudi napeta borba med profesionalnim Latvalo, napadalnim Ogierjem (pravijo mu novi Loeb), živahnim Sollbergom, na odsekih znajo biti hitri tudi večni drugi voznik Sordo, mladi Wilson, pa tudi Argentinec Villagra.

Na Finskem nekaj veljaš šele, ko postaneš prvak

Je pa treba vse te "hijene", ki komaj čakajo, da bo šlo na vrhu kaj narobe, spomniti na besede Mikka Hirvonena. Pravi, da v domovini relija, to je na Finskem, nekaj veljaš šele, ko osvojiš naslov prvaka, z nekaj zmagami še vedno ne pomeniš nič. To je žalostna resnica, ni kaj, a še večji cmok v grlu povzroča zavedanje, da zmagovanje na račun slabše vožnje najboljšega prinese zgolj grenak nasmeh.

"Ko sem šel na polno, sem se zaletel"

Zgovorne so tudi besede Jari-Mattija Latvale. "Govoril sem z Loebom. Pravi, da je vozil na 95 odstotkov. No, jaz sem šel na polno … In sem šel na streho." Seveda ne morem povsem zaupati nadutemu Francozu, vendar je res, da je bil v cilju Loebov dirkalnik vsaj na prvi pogled najbolje ohranjen. Pri zasledovalcih so pokale gume, odpadali so odbijači – sprednji in zadnji, pokala so stekla, odpirala so se vrata, vse te poškodbe pa so bile praviloma posledice izredno hitre vožnje. To jasno govori, da je v reliju zmagovalec tisti, ki najhitreje pripelje do cilja relija, ne pa do cilja hitrostne preizkušnje. In prav ta resnica najbolj vzdržuje prepad med vodilnim in prej omenjenimi zasledovalci.

Turčija proti Finski

Naredil bi kratko primerjavo med lani obiskanim relijem na Finskem in pravkar ogledanim turškim WRC-jem. Razlika je precejšnja. Najprej v varnosti: medtem ko je na finskih "brzincih" na vsakem še tako blagem ovinku stal redar, so v Turčiji za red skrbeli prometni policisti v povezavi z vojaki, ki so bili bolj gledalci kot pa varnostniki. Druga velika razlika je v navijačih. Medtem ko na Finskem dirkače spodbujajo množice, je ob turških "brzincih" navijačev zelo malo (ne glede na to, da za ogled ni potrebno plačati kot na Finskem). Sicer pa sta oba relija makadamska, s to razliko, da se v Turčiji na cestah rad znajde tudi kakšen večji kamen.

Kaj jedo dirkači po prihodu v cilj?

Kakorkoli že, med ogledom relija sem razmišljal še o celem kupu "nepomembnosti". Na primer tale o prehrani. Sebastienu Ogierju so ob vstopu v servisno cono postregli banano, Matthewu Wilsonu čokolado, vsi pa so zares veliko pili. Kaj so pili, ne vem. Predvidevam pa, da Sebastien Loeb ni kar takoj planil po energijski pijači svojega sponzorja, Petter Solberg pa tudi ne po kavi. Moja žena, živilski tehnolog, mi je povedala, da dirkači po adrenalinski bombi, ki jo sprožijo med vožnjo na polno, potrebujejo predvsem pomiritev, kava in "rdeči bikec" pa še bolj vznemirjata. Naj povem, da sta podobno poudarila tudi Fordova dirkača v ekskluzivnem intervjuju, ki sem ga opravil po reliju. No, glede telesne pripravljenosti pravita, da med dirkami ni pretiravanja s športnimi aktivnostmi, samo redno vzdrževanje in počitek.

O belih volvih

Moje možgane so v pogon spravili tudi beli volvi S60, opremljeni z grobimi gumami. Izvedel sem, da so to avtomobili za trening. Namenoma so beli in skoraj neopazni. Seveda se dirkači ne želijo izpostavljati, ko gre za treninge. Zagotovo delajo prekrške.

Ali pa tista o avtogramu?

Ko sta osnovnošolca Jari-Mattija Latvalo prosila za avtogram, je ta treščil na prepoved svoje PR-ovke. Mladeniča nista imela pravega letaka. K sreči je imela PR-ovka pri sebi tiste prave, tako da otrok ni bilo potrebno razočarati. Prizor je bil povsem enak tistemu iz filma, v katerem Tom Cruise igra športnega agenta Jerryja Maguierja.

Ali pa o Turkinjah v S2000 dirkalniku ...

Name sta vtis naredili tudi dve turški dirkačici v peugeotu 207 S2000. No, pa tudi sama turška pokrajina, glasno klicanje k molitvi iz zares številčnih mošej (samo skozi okno hotelske sobe sem jih naštel kar 24), pa tudi turška kava, jabolčni čaj, nemastni burek, jagnjetina na žaru, z medom prelite sladice … Vendar to ni več za na Avtomoto, bom