Motociklizem v Sloveniji

Kaj se vozi po Sloveniji

Slovenija je država, kjer se letno proda le dobrih dva tisoč novih motociklov letno, kar je manj kot se proda v sosednjih državah posameznih modelov. V preteklem letu sta bila prodajna hita honda CBF 1000 in yamaha FZ6 v dveh izvedbah. To pomeni, da v Sloveniji praktična uporabnost, lahkotna vodljivost in razumna cena zmagujejo nad superšportnimi zmogljivostmi. To bo skoraj gotovo veljalo tudi za letošnje leto, ko so motoristi pri nas še dodatno na udaru zaradi novega davka. Ta je vpeljan pod pretvezo ekologije, čeprav v resnici obdavčuje le zmogljiovst (moč) motocikla.

Uporabnost vse pomembnejša

Na slovenskem tržišču je lani prodaja motociklov upadla za tretjino. Yamaha in Honda sta bili daleč spredaj z okoli širisto prodanimi motocikli, a sta kljub temu beležili upad. Le Harley Davidson, Piaggio in predvsem Triumph z novim uvoznikom so bili deležni rasti prodaje. Pozna se gospodarska kriza, čedalje višji “stroški” prehitre vožnje in vse bolj kaotičen promet. Zato v državi, ki še vedno nima dirkališča, višje, hitreje, močneje in dražje niso edine smernice, ki zanimajo motoriste. Poleg nenehnega in že prav brezrazumnega dvigovanja zmogljivosti se tako obeta nekoliko bolj prizemljena sezona z realnejšim pogledom na želje in zmožnosti voznikov.

Kaj so letošnje novosti

Tudi v svetu je letošnji trend v smeri uporabnosti. Slečeni motocikli so dobili udobje polnega oklepa, kot na primer yamaha XJ6 Diversion F. Dobra ciklistika in pokončna drža sta skupaj s široko uporabnostjo pomembnejša od končnih hitrosti blizu 300 km/h. Superzmogljivi in grobi motorji so dobili bolj umirjene različice manjših prostornin kot na primer ducati hyprmotard in benelli TnT. Seveda večanje prostornine in dodelava tehnologije ostaja priosotna, kar nenazadnje nakazujeta honda VFR 1200 in BMW S 1000 RR. In čeprav se čoperji po zaslugi slabih voznih lastnosti umikajo slečenim motociklom, so vendar še močno prisotni na “custom” sceni.

Kriza v svetu motociklov ostaja

Lani je svetovni motociklistični trg glede na prodajo motociklov padel daleč nazaj. Zdi se, da veliki japonski proizvajalci živijo le še na račun mopedov, ki jih prodajajo v Indijo, na Kitajsko in v Argentino. Veliki motocikli, na primer pri Hondi, predstavljajo manj kot desetino proizvodnje. Padec prodaje pa ni le posledica krize, ampak tudi drugih dejavnikov, razmerij tečajev in porasta cen. Konec koncev se je v zadnjem desetletju cena modelov podvojila. Seveda so med trgi tudi velike razlike. Na primer v Italiji se motocikli kar izgubijo v poplavi skuterjev, v evropskih mestnih središčih pa se vse bolj uveljavljajo dvokolesniki s pogonom na elektriko.

Brez elektrike ni ničesar več

Ne glede na vse trende, krize in smrtne žrtve prometa je edino zagotovo dejstvo to, da imajo motocikli vse manj povezave z bencinom in vse več z elektriko. Tu ne mislimo le na bližnjo prihodnost in sedanjost v obliki skuterjev in posameznih športnih prototipov na električni pogon. Gre za to, da motociklov brez elektronike praktično ni več. Elektronika skrbi za prilagajanje značaja pogonskega agregata in delovanja vzmetenja ter pomaga proti zdrsu pogonskega kolesa. Pri tem pa elektronika gotovo še ni rekla zadnje besede! Zato uživajmo in krmilimo svoj motor, dokler še lahko, sami in brez omejevalcev. V prihodnosti to najverjetneje ne bo več samoumevno.