Ladja razreda Triple-E – kraljica oceanov

Pomorsko čudo 21. stoletja

Po svetovnih oceanskih tržnih poteh poteka kar od 80 do 90 odstotkov vse svetovne tržne menjave. Pomorski promet je ob vseh logistično-transportnih izzivih, ki v največji meri zadevajo nosilnost, hitrost in zmanjševanje energijskih stroškov, globalnega trga zato potreboval radikalno spremembo.

Ta se je v skoraj rekordno hitrem času zgodila v osrednjem, orjaškem doku ladjedelnice Daewoo Shipbuilding and Marine Engineering v Južni Koreji. Globalna danska korporacija Maersk, ki med drugim po svetovnih oceanih tovor prevaža že od leta 1928, je izkušenim graditeljem ladij iz Južne Koreje zaupala gradnjo povsem na novo zasnovane kontejnerske ladje velikanke, ki je za kar 40 odstotkov večja od katerekoli do zdaj zgrajene kontejnerske ladje.

"Triple-E je izjemna ladja po velikosti, dizajnu in energetsko varčni tehnologiji," je povedal Morten Engelstoft, prvi mož ladijske družbe Maersk Line. Ta nov inženirski mejnik bo s svojo učinkovitostjo nedvomno za vedno spremenil dinamiko svetovnega ladijskega tovornega prometa.

Enormne dimenzije, ki jih prenese samo ocean in pet evropskih pristanišč

Ladja Triple-E polno naložena tehta neverjetnih 192.800 ton. Dolga je 400, široka 59 in visoka 73 metrov. Na njej je prostora za rekordnih 18 tisoč TEU-zabojnikov, v te pa je mogoče spraviti do 165 tisoč ton tovora vseh vrst.

Navtični arhitekti so njen trup zaradi kar najboljšega izkoristka prostora razširili in preoblikovali v smeri tunelne zasnove v obliki črke U.

V primerjavi s klasično oblikovanimi ladjami, ki imajo trup oblikovan po črki V, je podpalubje ladje Triple-E prostornejše za 16 odstotkov, kar pomeni, da zmore sprejeti 2.500 zabojnikov več kot do pred kratkim največja kontejnerska ladja Emma Maersk.

Za lažjo predstavo, kako zares velika je ta ladja, vam ponujamo nekaj primerjav: njena širina je primerljiva z osempasovno avtocesto, v trup pa bi v več nadstropjih lahko parkirali 36 tisoč avtomobilov. Kontejnerska kapaciteta je tako velika, da vrednost tovora preseže milijardo dolarjev.

O njeni velikosti dovolj zgovorno priča tudi podatek, da na primer v ZDA ni pristanišča, ki bi tej novi kraljici oceanov omogočalo privez, saj je največja letalonosilka razreda Nimitz, ki jo ima ameriška vojna mornarica, s 332,8 metra dolžine za kar 67,2 metra krajša od Maerskove kontejnerske velikanke.

Med velikimi evropskimi pristanišči je zanjo dovolj prostora v Rotterdamu, Bremerhavnu, Gdansku, Gothenbergu in Aarhusu.

Panamski prekop je zanjo preozek in preplitek, proti Evropi zapluje skozi Suez, v Atlantski ocean pa skozi Gibraltarsko ožino.

Jeklena gmota valove reže s pomočjo 86 tisoč "konjskih" moči

Za pogon ladje Triple-E skrbita dva orjaška, počasi vrteča se dizelske motorja, ki sta dejansko pravi tovarni moči. Vsak od njiju je velik kot manjša stanovanjska hiša in lahko ponudi zares skoraj nepredstavljivih 32 megavatov moči oziroma 43 tisoč "konjev".

Moč gigantskega motorja je torej primerljiva s tisto, ki bi jo na asfalt uspelo iztisniti kar 45 najmočnejšim superzmogljivim ferrarijem tipa laferrari. Z njuno pomočjo ta ladja velikanka doseže največjo hitrost 23 vozlov oziroma 43 kilometrov na uro.

Motorja sta povezana z dvema enormno velikima ladijskima vijakoma, vsak stane milijon evrov. Ta sta posebej prilagojena za kar najboljši izkoristek moči in dovolj potisne sile. Vsak od njiju ima štiri krake.

Vsak dan plovbe porabi 150 ton goriva, a spada med rekorderje po količini izpustov

Ladja velikanka je zasnovana za kar največjo mogočo energijsko učinkovitost. Z novo obliko premca, trupa, zasnovo ladijskih vijakov in učinkovitostjo motorjev je konstruktorjem uspelo porabo in količino izpustov znižati za zajetnih 37 odstotkov.

Ta ladja v dnevu plovbe s povprečno hitrostjo 16 vozlov porabi 150 ton goriva. Še vedno gre za veliko količino, a je ta v primerjavi z drugimi ladjami občutno nižja.

Primerljivo zmogljiva ladja bi brez elementov za povečevanje energijske učinkovitost na dan porabila kar 214 ton goriva.

Triple-E kljub svoji moči in velikosti v resnici spada med najučinkovitejša transporta sredstva. Na 184-kilometrski razdalji na tono tovora namreč porabil le eno kilovatno uro energije. Tovorno letalo jumbo jet enako količino energije za premik tone tovora porabi že po pol kilometra poleta. Razlika je torej očitna.

Še bolj impresivno sliko pa ponuja preračun količin ogljikovega dioksida na kilometer pri prevozu tone tovora. Letalo za vsako prepeljano tono na kilometer v ozračje izpusti 560 gramov tega toplogrednega plina, sodobni tovornjak v povprečju 43 gramov, železniški transport 18 gramov, ladja razreda Triple-E pa le tri grame.

Kljub vsemu je računa za gorivo, ki nastane na plovbi od Šanghaja do Rotterdama, z vidika običajnega človeka še vedno skorajda nepredstavljiv: v motorjih zgori 897.129 evrov.