Aleš Pančur o kabrioletih

V sklopu SiOL-ove nagradne igre so nas povabili na Vransko, kjer bi preizkusili vožnjo s spuščeno streho v različnih kabrioletih, ki so trenutno na voljo na tržišču. Ob prihodu na dogovorjeno mesto nas je na rahlo deževen dan pričakalo 6 lepotcev različnih proizvajalcev in značajev. Na preizkušnjo so čakali: Renault Wind in Megane CC, Volkswagen Eos, Peugeot 308 CC, Mazda MX-5 in BMW 325d cabrio. Že na pogled so si avtomobili zelo različni, tako da so bila že pričakovanja povsem mešana. Vsak avtomobil smo preizkusili na 20 do 30 minutnem testnem krogu v okolici Vranskega, ki pa je vključeval lokalne ceste, avtoceste, tako da smo lahko dodobra preizkusili vožnjo v vsakem izmed modelov.

Prvi preizkušeni kabriolet je bil Peugeot 308 CC. Občutek vožnje v kabrioletu je bil že ob prvem vstopu v avtomobil drugačen kot pa pri »običajnem« avtu. Občutek svobode, ko se usedeš za volan in pogled obrneš proti nebu je res krasen. Notranjost testnega Peugeota je bila resnično elegantna. Svetlo usnje resnično »paše« v tak avtomobil, ki je v določeni meri prav gotovo namenjena postavljanju. Vožnja z avtomobilom je pokazala umirjen značaj tristoosmice, saj je motor zelo uglajen z zelo zvezno porazdeljenim navorom, ki pa ne nudi kakšnih večjih športnih užitkov. Prav tako je vzmetenje naravnano za bolj lahkotno »uživaško« vožnjo, kot pa za kakšno športno dirkanje po ovinkih. Glede na to, da smo testiranje izvajali ob bolj kislem vremenu so bili dobrodošli pripomočki za gretje kot pa kakšna klimatska naprava. V tem oziru je treba pohvaliti sistem, ki piha topel zrak za vrat voznika in sovoznika. Ta zelo prijetno in nemoteče greje vrat in bi ga priporočil vsem, ki kupujejo takšen avtomobil.

Drug model na preizkušnji je bil Renault Megane CC s 130 konjskim dizelskim motorjem. Vstop v avto je bil veliko manj impresiven kot pri Peugeotu. Temno oblazinjenje iz blaga takšnemu avtomobilu res ne pritiči. Tudi položaj za volanom je precej slabši kot v Peugeotu. Glede na 130 obljubljenih dizelskih konjev avtomobil prav tako ne ponuja kakšne pretirane živahnosti. Avto je moč peljati »zgolj« uglajeno. Nasploh avto ni ponudil z nobenim »bonbončkom« razen pomične trde strehe, ki pa bi jo tak avtomobil glede na konkurenco skoraj moral imeti.

Naslednji model je bil še najbolj drugačen od vseh ostalih na testu – to je bil Renault Wind. Že od zunaj se vidi, da so ciljni kupci za ta model povsem drugi kot pa za 308 in Megana. Majhna igračka z dvema sedežema že ob prvem pogledu privabi nasmeh na usta. Pa ne zaradi posmeha, ampak zaradi lahkotnega in sproščenega karakterja avtomobila. Avto je na zunaj zelo simpatičen. Notranjost avta seveda ni v nobeni meri »prestižna«, je pa povsem zadovoljiva. Avto nima npr. sredinskega naslona za roko, ob zaprti strehi pa je občutek v avtu malce utesnjen, kar pa v takem avtomobilu v bistvu štejem v plus. Nadvse pohvalen je sistem zlaganja strehe, ki je resnično hitrejši od ostalih modelov s trdo streho, res pa je da je na koncu potrebno ročno premakniti zatič stehe, kar pa se pri večjih konkurentih zgodi avtomatično. Vožnja z njim je predvsem zabavna. Motor je živahen, avtomobilček je poskočen, morda le moti preslab menjalnik, ki ne omogoča prav hitrega menjavanja prestav.

Francoske modele smo preizkusili, nato sem se usedel v nemškega Volkswagen Eos-a. V avtu nas je pričakalo svetlo usnjeno oblazinjenje v zelo urejeni notranjosti. Armaturna plošča je tipično volkswagnova, za moj okus preveč dolgočasna in premalo drugačna od golfove, glede na to, da gre za dražji in bolj postavljaški model. Avto je v primerjavi s francoskima tekmecema precej bolj trd in lahko povem, da so potniki po slabih cestah kar malce preveč občutili vdrtine in zalivke na cestišču. Drugačno mnenje pa lahko pove voznik, saj je 140 konjski dizelski motor zelo živahen, ne glede na dejstvo, da Eos tehta kar 1,6 tone. Volanski obroč nudi veliko povratnih informacij o dogajanju na cestišču. Dizelski motor v povezavi z zelo dobrim ročnim 6-stopenjskim menjalnikom nudi veliko užitkov pri dinamični vožnji in zdi se, da je ravno to Eos-ova prednost pred francoskima tekmecema. Pri dodatni opremi je so najbolj do izraza prišli ogrevani sedeži, ki imajo ogrevane tudi vzglavnike, moram pa povedati, da mi je bil sistem pihanja toplega zraka pri Peugeotu bolj všeč. Pohvaliti je potrebno tudi dodatno vetrno zaščito, ki se izvleče iznad vrha vetrobranskega stekla in prepreči pihanje višjim voznikom.

Drug nemški predstavnik je bil mnogo dražji in bolj prestižen: BMW 325d. Svetlo oblazinjenje je v tem segmentu že skoraj obvezno in lepo paše v kabrio vzdušje. Sedež je zelo udoben, položaj za volanom odličen, največ veselja pa prav gotovo čaka ob vožnji tega lepotca. In res, 2.5 litrski dizelski motor resnično lepo rohni med vožnjo. Prav tako odličen je tudi avtomatski menjalnik, ki prestavlja hitro in udobno. S pogonom na zadnji kolesi nudi resnično veliko užitkov ob športni vožnji, in ob takšni konjenici sem se stopalke za plin dotikal z večjim spoštovanjem kot pri ostalih modelih. Sistemov za udobno vožnjo je bilo dovolj, od ogrevanih sedežev do multifunkcijskega zaslona, za katerega smo imeli premalo časa, da bi ga podrobneje spoznali. Omeniti pa je potrebno tudi nekaj minusov, ki pa so toliko večji. če pogledamo ceno tega avta, ki je znatno višja od prej preizkušenih modelov. Ob spuščeni strehi ima avto prav smešno majhen prtljažnik, ki zadostuje le za dva ne prevelika nahrbtnika. Razumem, da zložljiva streha zavzame precej prostora, vendar je čudno, da ravno največji avto ob zloženi strehi ponudi najmanj prostora za prtljago. Druga graja leti na armaturno ploščo. Zdi se mi, da BMW glede na ceno ponudi premalo prestiža. Na sredini na pogled poceni črna plastika in svetleče črn pas ne delujeta preveč premium. Prav tako držalo za pijačo izskoči iz armature bolj kot kakšna igrača iz priljubljenega »kinder jajca«.

Zadnji preiskušeni model Mazda MX-5 je bil v več pogledih poseben v tej druščini. Bil je edini pravi roadster in to se je čutilo že na prvi pogled. Za primerjavo lahko povem, da vrh strehe pri Mazdi seže do vratnega ogledala pri Meganu. Šlo je tudi za edini model s platneno streho v druščini. Vstop v avto je tudi drugačen, saj se usedeš praktično na tla. Znotraj ni znaka o kakem prestižu, ali pretiranem udobju. Avto je prijetno utesnjujoč. 1.8 litrski bencinski motor je precej živahen vendar ne zverinsko močan. S pogonom na zadnji kolesi in majhni teži je avto resnično užitek zapeljati po kakšni ovinkasti cesti. Od vseh stvari v avtu najbolj navduši menjalnik. Ta omogoča resnično hitro in natančno menjanje prestav. Volan je zelo neposreden in voznik točno ve kaj se z avtomobilom v določenem trenutku dogaja. MX-5 ne ponuja veliko tehničnih priboljškov ker jih niti ne rabi. Avto je namenjen zgolj uživanju v vožnji in tega vsekakor ponudi. Pograjati je treba le dejstvo, da je vetrobransko steklo resnično nizko in že pri mojih 176 cm veter dodobra prepiha vrh glave, tako da je obvezna dodatna oprema pri avtu nekakšno pokrivalo.

Vsi modeli so v svojem oziru dobri, vendar so si po značaju tako različni, da jih je med seboj zelo težko primerjati. Še najlažje je primerjati Peugeota 308 CC, VW Eos-a in Renault Megana CC. V tej skupini me je pozitivno presenetil Peugeot z resnično impresivno elegantnostjo in udobjem. Na drugi strani pa je Eos ponudil več športnosti pri vožnji in pa največ prostora za noge na zadnji klopi. Še najbolj je razočaral Megane CC, ki ni izstopal v nobenem segmentu. V segmentu zabavnih majhnih vozilc je zanimiva izbira Wind, ki pravzaprav nima neposrednega konkurenta. Prav gotovo je iz množice danes izstopal BMW zaradi svoje moči, avtomatskega menjalnika in predvsem cene. Prav pri vseh modelih s trdo streho pa moti manjša malenkost, in sicer ob odpiranju in zapiranju strehe je potrebno gumb ves čas postopka držati pritisnjen sicer se ta ustavi. Verjetno ni nikogar, ki bi se želel voziti z polovično odprto streho!? Najboljše razmerje dobljenega glede na ceno bi prav gotovo prisodil Mazdi MX-5. Glede na to, da kabrioleta človek ne kupi zaradi uporabnosti, ampak zaradi užitka v vožji in svobode, ki jo daje občutek vetra v laseh mislim, da je Mazda prava izbira za ta namen.

SiOL-u pa še enkrat zahvala za lep dan in možnost sodelovanja pri testiranju.