Ne izzivajte usode v prometu zaradi ljube vam melodije

Hrvaško je pred dnevi pretresla tragedija treh mlajših ljudi, ki so umrli v ločenih nesrečah na železniških tirih. Kot se je izkazalo, je bil v obeh primerih vzrok za tragedijo poslušanje glasbe po slušalkah. Seveda ob upoštevanju tega, da nesrečniki niso imeli kaj početi na železniških tirih.

Ali bi se podobna tragedija lahko zgodila tudi pri nas? Sodeč po statistiki pri nas za kaj podobnega ni nevarnosti, a to še ne pomeni, da se kaj takega ne more zgoditi.

Na policiji sicer posebej ne zbirajo podatkov o prometnih nesrečah zaradi poslušanja glasbe po slušalkah, kar sicer spada pod 35. člen zakona o pravilih cestnega prometa. Ta prepoveduje uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšuje voznikovo slušno pozornost, vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (mobilnih telefonov in "prenosnih medijskih naprav", ki omogočajo telefoniranje, poslušanje glasbe, iskanje informacij in pisanje ter branje SMS-sporočil).

Leta 2012 so bili zaradi neupoštevanja zgoraj naštetih pravil v prometnih nesrečah udeleženi trije kolesarji, ki so bili pri tem lažje poškodovani. Lani je bil le en takšen primer.

Vpliv na manjše zaznavanje v prometu "Poslušanje glasbe po slušalkah je tako za pešce kot za kolesarje motnja, ker zmanjšuje njihovo zaznavanje v prometu. Za tovrsten prekršek se kolesarja kaznuje z globo 40 evrov," pravi Vesna Drole z generalne policijske uprave. Za uporabo mobilnega telefona brez naprave za prostoročno telefoniranje je sicer predpisana globa 120 evrov.

"Pri pešcih se je pokazal vpliv predvsem pri manj pazljivem prečkanju prehodov za pešce, kolesarji pa ob poslušanju glasbe po slušalkah zgrešijo več zvočnih signalov, še posebej to velja za glasno glasbo in glasbo s hitrim tempom," pa poudarja Vesna Marinko iz agencije za varnost prometa.

Kot bi imeli v krvi 0,5 promila alkohola Zanimive so ugotovitve nizozemskih raziskovalcev, ki so izračunali, da je tveganje za udeležbo v prometni nesreči pri kolesarjih, ki uporabljajo prenosne medijske naprave, kar 1,4-krat večje kot pri tistih kolesarjih, ki teh ne uporabljajo. To je okvirno takšno tveganje, kot bi voznik avtomobila imel v krvi 0,5 promila alkohola, dodaja Vesna Marinko.

Večji vpliv se kaže predvsem pri mladih udeležencih, saj sta zanje v večji meri značilna preizkušanje in uporaba informacijskih tehnologij kot pri starejših udeležencih.

Psiholog Andrej Perko: V odtujenost se ljudje zatekajo tudi z glasbo Psiholog Andrej Perko, ki ga javnost pozna kot naslednika vsem dobro znanega Janeza Ruglja, meni, da gre pri urbanem trendu poslušanje glasbe po slušalkah tudi za odtujenost od narave, ljudi, družbe. "Mladi ali pa stari se preprosto 'anestezirajo' z različnimi sredstvi, alkoholom, marihuano, heroinom in podobnim, lahko pa se 'odklapljajo' tudi z glasbo," pravi Perko.

Prepričan je, da gre v ozadju za strah in tesnobo ob srečavanju s samim seboj ter za izgubljenost ljudi modernega časa, ki hlastajo po užitkih in takojšnji zapolnitvi predvsem potrošniških potreb.

"Od ljudi, ki obiskujejo moj terapevtski program, pričakujem, po potrebi tudi zahtevam, da tečejo, kolesarijo, hodijo v hribe in se nasploh rekreirajo brez poslušanja glasbe. Te dejavnosti se počno v tišini! Kako naj se človek približa naravi, če je neprestano bombardiran z dražljaji, kot je hrupna ali manj hrupna glasba?" se sprašuje Andrej Perko.