Slovenski voznik, ki kupi varen avtomobil: kazen ali nagrada? #video

Leta 1970 je po cestah v Sloveniji vozilo 154 tisoč avtomobilov, danes jih je že več kot milijon. Takrat je letno na naših cestah umrlo več kot 700 ljudi, v zadnjih letih jih umre še okoli sto. Zgolj na podlagi statistike je težko oceniti, ali sodimo Slovenci med dobre ali slabe voznike, še težje pa je sklepati na mnoge stereotipe glede povezave znamk avtomobilov in vedenjskega vzorca njihovih voznikov. Še vedno iz prometnih tokov izstopajo predvsem skrajni primerki.

Nov avtomobil z varnostnimi sistemi lahko reši najbolj kritične situacije

Medtem ko je spreminjanje vozniških navad dolgoročno in pogosto povezano tudi z menjavo generacij, lahko kratkoročno na prometno varnost vplivajo modernejši avtomobili. Nekateri proizvajalci že danes svoja vozila zalagajo z mnogimi varnostnimi sistemi, ki v praksi preverjeno delujejo in lahko preprečijo številne nesreče.

Tak avtomobil v mestu zazna pešca ali kolesarja ter samodejno zavira. Tak avtomobil v trenutku, ko mama nagonsko obrne pogled nazaj k jokajočemu otroku, obdrži avtomobil na voznem pasu in prepreči usodno čelno trčenje. Ob vzvratni vožnji tak avtomobil zazna prečni promet in opozori voznika.

To so torej vse prometne nesreče, ki so posledice voznikove nezbranosti, motečih dejavnikov in drugih okoliščin.

Nalete na avtocestah lahko asistenčni sistemi praktično izkoreninijo. Foto: Gašper Pirman

Varen avtomobil je drag avtomobil

Kljub temu pa vsaj danes kupec avtomobila v Sloveniji še nima spodbude, da bi kupil varnejšo različico vozila. Zaradi dodatnih sistemov je tak avtomobil namreč dražji, to pa med drugim tudi dviguje zavarovalniško osnovo.

"Zavarovalnice opazujejo trende in šele takrat, ko je takih avtomobilov veliko, spremenijo cenike. Pri dodatnih varnostnih sistemih pa vendarle ne zaznavamo bistvenega zmanjšanja števila prometnih nesreč, saj ljudje preprosto vozimo s približno enakim tveganjem. Kdor dobi avtomobil z boljšo lego na cesti, bo vozil hitreje. Kdor dobi boljše zavore, bo skrajšal zavorno razdaljo," meni Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav.  

"Bistveno pa se poveča povprečna škoda na avtomobilu, ki ima veliko senzorjev, kamer in podobnega. Vsi ti dodatki so na zelo izpostavljenih mestih," zavarovalniški vidik izpostavlja Kuhelj.

Čaka nekoč Boeingova usoda tudi proizvajalce avtomobilov?

Zavarovalniški posel v prihodnje, ko se bodo še nadalje razvijali samovozeči avtomobili, čakajo mnogi izzivi. Današnja vozila imajo večinoma drugo stopnjo avtonomne vožnje in pri tej je odgovornost še vedno pri vozniku. Če pa bo nekoč avtomobil brez "voznika" oziroma brez volana prevozil rdečo luč, bo za nesrečo odgovoren proizvajalec.

"In če bi tak avtomobil prevozil rdečo luč, bi lahko videli podoben položaj kot pri Boeingu v letalski industriji. Tako kot so morali oni prizemljiti sporna letala, bi moral tudi proizvajalec takega avtomobila poskrbeti za vpoklice, umik iz prometa in podobno. Vseeno pa bo tak avtomobil lahko varnejši od voznika, žal pa smo od tega še precej oddaljeni," dodaja Kuhelj.

Telefoniranje med vožnjo močno zmanjša našo osredotočenost na promet, kar mnoge analize opažajo tudi pri sistemih prostoročnega telefoniranja. Foto: Gregor Pavšič

Zakaj vozniki kljub vsemu na cesti tvegamo?

Do takrat pa smo na cesti vozniki medsebojno odvisni in prepuščeni lastni (ne)strpnosti. Odgovor na vprašanje, zakaj kljub zavedanju nevarnosti na cesti še vedno tvegamo, najdemo na področju psihologije.

"Večina Slovencev ima do tveganj negativna stališča. Pogosto pa stališča niso enaka realnemu vedenju. Ena izmed razlag je povezana s posledicami, ki sledijo tveganemu vedenju. Pozitivne posledice imajo največji učinek na ponavljanje vedenja. Kaj z objestnim vedenjem pridobimo? Morda smo pridobili malo časa, ujeli sestanek. To si zapomnimo. In naslednjič to deluje kot sprožilna situacija. Spet se nam nekam mudi, nato izvršimo dejanje in vidimo posledico svojega dejanja, na cilj smo prispeli pravočasno. To se sčasoma utrjuje. Negativne posledice so sorazmerno redke in to počasi postane naša navada," pojasnjuje Sara Tement, izredna profesorica in raziskovalka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Kazni psihološko niso učinkovite, nagrade pač – kdaj jih lahko pričakuje slovenski kupec avtomobila?

Po mnenju Tementove kazen, tudi prometna oziroma z naslova policijskih ukrepov, v psihološkem smislu vzgojno ni tako učinkovita. Bolj vpliva možnost nagrade ali če se nečemu negativnemu izognemo. Tementova postavlja vprašanje, ali bi v prometu lahko nagrajevali dobro vedenje.

In da bi na primer Slovenca, ki kupi varnejši avtomobil, nekdo – država, trgovec ali zavarovalnica – ustrezno nagradil.

Vsaj dokler Evropska unija mnogih novih varnostnih sistemov preprosto ne uzakoni in bodo nato – to pa naj bi se zgodilo že v nekaj letih – postali obvezni v vseh novih avtomobilih.