Problematične hitrosti na slovenskih cestah: skozi naselje peljal 177 km/h

Na skoraj treh četrtinah lokacij so bile hitrosti tudi dvakrat višje od omejitve

Agencija za varnost prometa (AVP) je danes začela preventivno nacionalno akcijo Hitrost, obenem pa so predstavili raziskovalno nalogo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhikekturo o obdelavi kazalnikov hitrosti na državnih cestah v zadnjih dveh letih. Ta kaže skrb vzbujajoče podatke o prekoračitvah hitrosti na slovenskih cestah, ki jih je še vedno največ v naseljih.

Med upoštevanimi podatki iz samodejnih prikazovalnikov hitrosti Vi vozite so izstopale naslednje prekoračitve: na odseku z omejitvijo 50 kilometrov na uro je bila najvišja izmerjena hitrost 177 kilometrov na uro, znotraj omejitve 30 kilometrov na uro so izmerili 81 kilometrov na uro.

Kar na 29 od 40 lokacijah so meritve pokazale izmerjene hitrosti, ki dvakratno presegajo hitrostno omejitev.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 130 ljudi. Statistično daleč največ zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne smeri vožnje.

V četrtek spet policijski maraton nadzora hitrosti

Policija bo v četrtek na več kot 600 lokacijah izvedla maraton nadzora hitrosti. Kot je Robert Vehovec iz sektorja prometne policije Generalne policijske uprave, bo četrtkov nadzor potekal med 6. in 18. uro. Seznam lokacij, na katerih bo potekal nadzor, bodo skupaj z urami isti dan objavili na spletni strani policije.

Po besedah Vehovca želijo s takšnim nadzorom "vplivati na ljudi, da se tisti dan zavejo, kako pomembno je umirjanje hitrosti, in takšne navade ohranijo tudi za naprej." Takšna akcija bo isti dan potekala še v najmanj 20 drugih državah Evropske unije.
 

Na podeželskih cestah hitreje vozimo ponoči, na avtocestah hitreje podnevi

Podatki iz dodatno analiziranih 134 samodejnih števnih mest, ki so bila enakomerno razporejena po regijah in tudi tipu cest, kažejo, da je še vedno največ prekoračitev hitrosti v naseljih oziroma urbanih središčih. Na avtocestah in hitrih cestah velja, da so hitrosti podnevi višje kot ponoči, medtem ko na drugih cestah vozimo hitreje ponoči.

"Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno povezan z močjo trčenja ter tudi njenimi posledicami. Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč," je povedal direktor AVP Igor Velov. 

Zaradi neprilagojene hitrosti lani 3.139 prometnih nesreč Kako strogo upoštevate hitrostne omejitve?

Hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in neupoštevanje pravil o prednosti, kar pomeni, da se hitrost kot vzrok posredno pojavlja tudi pri drugih vzrokih prometnih nesreč.

V lanskem letu je bila neprimerna oziroma neprilagojena hitrost vzrok za nastanek 3.139 prometnih nesreč, kar je za dobre 3 % manj kot v enakem obdobju leta 2014. Potem ko smo v letu 2010 beležili povečanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti, lahko ugotovimo, da je naslednjih letih prevladal pozitiven trend zmanjševanja omenjenih prometnih nesreč in omenjeni trend se ohrani tudi v letu 2015.

Cilj preventivne akcije je znižati povprečno hitrost

Glavna naloga nacionalne akcije o uravnavanju hitrosti na slovenskih cestah je predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Na AVP poudarjajo, da bi:

• zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 odstotke,
• znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno dva odstotka.

"Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov," je dodal Velov. 

Na agenciji za varnost prometa poudarjajo, da že majhno znižanje povprečne hitrosti močno zmanjša nevarnost za hujše nesreče.

Ukrepi iz nacionalnega programa varnosti se ne izvajajo ali pa niso uspešni

V Sloveniji še vedno ostaja največji odstotek prekoračitev hitrostnih omejitev na cestah z omejitvijo hitrosti 50 km/h, kar pa je praviloma v naseljih. Dodatno to potrjujejo podatki iz prikazovalnikov hitrosti: na 23 odstotkih vseh analiziranih lokacijah prikazovalnikov hitrosti povprečna hitrost presega omejitev hitrosti, na skoraj dveh tretjinah vseh analiziranih lokacijah prikazovalnikov hitrosti pa največja izmerjena hitrost več kot dvakratno presega omejitev hitrosti.

 "V splošnem analize števila prometnih nesreč kažejo upad teh, vendar pa podroben pregled pokaže nekoliko drugačno sliko. 38 odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015 se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, kar ni majhen odstotek, zato je takojšnje ukrepanje nujno. Na drugi strani pa je v resoluciji Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa opredeljeno in definirano mnogo ukrepov, ki sodeč po številkah niso izvedeni ali niso uspešni. Vzrok za neizvajanje ukrepov gre v veliki meri pripisati gospodarski krizi, ki finančno omejujejo izvedbo teh, ampak treba je poudariti, da je na drugi strani pomemben problem interesa tako posameznikov na lokalni kot politike na državni ravni. Že z majhnimi, a učinkovitimi ukrepi, bi se lahko izboljšalo stanje prometne varnosti na slovenskih cestah in s tem tudi problem neprilagojenih hitrosti," je poudaril profesor Matjaž Šraml iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.

So za previsoke hitrosti odgovorne občine?

Dodal je, da je v analiziranem obdobju (oktobra 2008 in marca 2009) največji odstotek prekoračitev omejitev hitrosti na cestah, kjer je hitrostna omejitev 50 km/h in so praviloma locirana v naseljih. Iz tega se lahko sklepa, da je največji problem neprilagojene hitrosti v Sloveniji na lokalnih ravneh (ker so namreč omenjene ceste s pripadajočo omejitvijo hitrosti, praviloma v lasti občin), kamor bi v prihodnosti morale tudi državne institucije nameniti pozornost.