Kako se je Rus pred 50 leti sprehodil po vesolju in premagal Američane

V sovjetsko-ameriškem prestižnem boju je dopolnil uspeh Gagarina

To je bil eden ruskih zmagoslavnih trenutkov v vesoljski tekmi takratne Sovjetske Zveze in ZDA, njen glavni junak pa je bil takrat 30-letni kozmonavt Aleksej Leonov. V začetku šestdesetih let je bil eden izmed dvajsetih sovjetskih vojaških pilotov, ki so jih izbrali za skupino kozmonavtov.

Kot del posadke v vesoljskem plovilu voskhod 2, ki ga je pilotiral Pavel Beljajev, je kot prvi človek v zgodovini 18. marca leta 1965 zapustil plovilo in se samostojno sprehodil po vesolju. S tem je dopolnil dosežek bolj slavnega rojaka Jurija Gagarina, ki je kot prvi človek poletel v vesolje.

V vesolje je stopil na višini 500 kilometrov

Ste gledali film Gravitacija, v katerem glavna junaka, igrala sta ju George Clooney in Sandra Bullock, z moderno opremo raziskujeta neskočen prostor okrog ameriške vesoljske postaje?

Vesoljski sprehodi so danes relativno rutinski, pred pol stoletja pa prav gotovo niso bili. Leonov se je moral na višini skoraj 500 kilometrov podati v povsem neznano in nepredvidljivo okolje.

"Ni šlo za hrabrost. To smo preprosto morali narediti," je svetovnim medijem, novico o njegovem podvigu je na naslovnici objavil tudi "konkurenčni" New York Times, razlagal Leonov in s tem poudaril bistvo avanturističnega vesoljskega raziskovanja v šestdesetih.

Kozmonavt okrog Zemlje s hitrostjo devet kilometrov na sekundo, rešitvenega sistema ni bilo

Takrat nihče ni natančno vedel, ali ga bo vesoljska obleka dovolj zaščitila. Če bi skozi njo prodrl že en sončni žarek, bi bil kozmonavt v hipu mrtev. S plovilom ga je vezala le dobrih pet metrov dolga vrv, ki je bila dejansko skupek priključitvenega kabla, prek nje pa je Leonov tudi dihal in komuniciral. Njegovo telo je privezano na plovilo po vesolju potovalo s hitrostjo osem kilometrov na sekundo.

Na sebi tudi ni imel nobenega rešitvenega sistema za primer, če bi se povezava s plovilom pretrgala in bi Sovjeta odneslo v vesolje. Manjši raketni pogon bi mu na primer morda omogočil, da manevrira po vesolju in se tudi vrne nazaj na plovilo.

Preživel vesoljski sprehod, nato skoraj zmrznil na Uralu

Leonov je bil izven plovila 12 minut in devet sekund, zapletlo se je dejansko le pri povratku. V vakuumu vesolja se je njegova obleka tako napihnila, da se ni mogel več zriniti v kompresijsko komoro. Na lastno pest je odprl enega izmed ventilov in sprostil tlak ter se tako rešil.

Brez težav ni minil niti povratek na zemljo, saj je posadka pristala več sto kilometrov stran od načrtovane točke pristanka. Sredi Urala so Leonova našli šele po enem dnevu. Kozmonavt, ki je še malo pred tem ukanil vesolje, bi torej skoraj zmrznil "doma" na zemlji.

Pozneje je bil načrtovan za ekipo, ki bi morala poleteti na luno. Projekt so Sovjeti, ker so luno medtem že dosegli Američani, odpovedali. Danes 80-letni Leonov je še edini preživeli član posadke, ki je vesolje odkrivala leta 1965.

Njegovo delo s poletom pred 50 leti še daleč ni bilo končano. Leta 1975 je bil del zgodovinske odprave, ko sta se v zemeljski orbiti prvič združili rusko plovilo soyuz in ameriški apollo, kozmonavt pa se je z dvema astronavtoma fotografiral v skupnem vesoljskem modulu.

Leta 2006 je izdal tudi biografijo o vesoljski tekmi takratne Sovjetske zveze in ZDA, ki sta jo napisala skupaj z ameriškim kolegom Davidom Scottom. Nagovor za knjigo je prispeval tudi Neil Armstrong.