Corvette C6

Od premiere šeste generacije na pariškem avtomobilskem salonu mineva štiri leta, zato so se "jenkiji" odločili za nekaj sprememb. Največja ni vidna, se jo pa čuti. Osemvaljnik je pridobil nekaj konjev, vzmetenje nekaj popravkov, osvežili so tudi notranjost. Skrajne meje oprijema smo iskali na dirkališču Paul Ricard v južni Franciji.

V Evropi navzgor

Zadnja generacija se je na evropskih tleh v preteklem letu prodala okroglih skromnih pettisočkrat, kar pa je vseeno znaten skok v primerjavi s prejšnjimi leti, sploh pa prejšnjimi generacijami. V prid "outsiderki" govorita splošna uporabnost in relativno nizka cena (osnovna za slabih 60.000 evrov), kar je približno pol manj od (po številu konjev) primerljivega porscheja. Vsak od avtomobilov, ki smo jih "trpinčili" po okoliških cestah, je bil znotraj odet v usnje. Osnovno opremljena C6 pa znotraj še vedno jasno kaže svoje poreklo, zato bodo evropski kupci, ki so praviloma zahtevnejši od severnoameriških, posegali po višji stopnji opreme.

Novosti ...

... ni veliko, so pa pomembne. Največ pozornosti je bilo posvečeno pogonskemu agregatu. Osemvaljnik je pridobil dva decilitra več prostora za iskrice, zrak in gorivo. V "hlevu" zdaj v pripravljenosti čaka 436 nemirnih "konjev. Slednji in 575 Nm navora, ki jim pritičejo, so dovolj za končno hitrost, ki je natančno za 176 višja od najvišje dovoljene hitrosti na naših cestah. Na voljo sta dve karoserijski različici, roadster in kupe. Prvi si svoje ime zasluži. Odpiranje platnene strehe traja in traja, zvočne izolacije ni na pretek, vendar bi se bilo pritoževati nesmiselno. Zvok osemvaljnika pač zasvoji, "korvet" pa tako ali tako ne kupujejo tisti, ki bi jih motil zvok vetra. Kupe je pravzaprav targa, saj je trda streha snemljiva. Američanom je treba prikimati tudi pri izbiranju za imena barv. Potrebna je domišlija, da se človek spomni izrazov "Jetstream blue metallic tintcoat" ali pa "crystal red metallic tintcoat".

Na cesti

Koristiti polni potencial 437 konjskih moči v povezavi z zadnjim pogonom lahko meji na norost ali pa na popolni užitek. Meja je tanka. Cesta, ki nas je peljala od Marseillesa do dirkališča je nudila vse. Od počasnih in hitrih zavojev pa do kratkih ravnin, kjer je polno pospeševanje ves čas spremljalo na pol nelagodno zavedanje, da policisti pri 200 na uro ne bodo pogledali skozi prste, ampak bo voznik gledal skozi rešetke. Položaj za volanom takoj postane domač, glede na ekstremno športni karakter avtomobila pa je vzmetenje grbine na cesti blažilo nič manj kot zgledno. Avtomobil je nezahteven, deluje po sistemu "plug & play" oziroma "sit & drive".

Na stezi

Pod budnim in nekoliko nervoznim očesom inštruktorja ob občasno zelo poznih zaviranjih in neprostovoljnem zdrsu vozila pri visoki hitrosti je C6 pustila dober vtis. Brutalno pospeševanje in vzorne zavore pač. Nagibanja karoserije praktično ni, volan se je v primerjavi z dobrim vtisom, ki ga je pustil na cesti, na dirkališču izkazal za nekoliko mehkega. Ročni menjalnik je odličen, avtomatski pa (preizkusili samo ga na navadni cesti), kljub temu, da samo prestavljanje poteka izredno hitro, ni tako odziven, kot smo pričakovali. Kupci bodo lahko izbrali tudi elektro-magnetne blažilnike, kar pomeni tudi možnost izdatnega nastavljanja trdote vzmetenja. Vsaka C6 je serijsko opremljena z nadzorom tlaka v pnevmatikah, kar je pri športnem avtomobilu takšnega kalibra pomemben podatek.