Vožnja v snegu: Zimske razmere so velika preizkušnja za voznike

Vremenski preobrat je veliko voznikov zalotil nepripravljene

Nenavadno visoke decembrske temperature, ki so zavedanje o pasteh zimske vožnje nekako potisnile iz glav mnogo voznikov, so nedvomno vplivale na to, da je zima na slovenskih cestah marsikaterega voznika kljub opozorilom ujela nepripravljenega tako vozniško kot tudi z ustreznostjo zimske opreme na vozilu.

Kako nepredvidljiva je lahko zima na cesti, so na najbolj surov način občutili vozniki, udeleženi v nedavni hudi oziroma po številu udeležencev celo najhujši nesreči na slovenskih cestah. Kot vzrok za verižno trčenje pri Postojni pri Darsu izpostavljajo nenadnost dogodka, tako imenovanega popolnega oblaka snega, ki je usodno zmanjšal vidljivost na avtocesti. Čeprav je vremenska napoved govorila o možnostih močne burje, tako močnih sunkov in nastanka tako resnih zimskih razmer niso mogli pravočasno predvideti, so povedali pri slovenski družbi za avtoceste.

"Če bi vedeli, da bo burja na cesto nesla toliko snega, bi avtocesto nemudoma zaprli. V preteklosti smo jo zaradi podobnih dogodkov že," je dejal Ulrich Zorin, ki je pri Darsu zadolžen za upravljanje prometa in prometno varnost.

Tak oblak seveda ni na novo odkrit dejavnik tveganja za vožnjo po slovenskih cestah v zimskem času. Sneg, led, veter in nizke temperature zahtevajo vozniško znanje in ustrezno zimsko opremo.

Pri vožnji po zasneženi cesti je osnovno pravilo: brez razburjanja in umirjeno

Osnovni nasveti za vožnjo po zasneženi cesti se vrtijo okoli vozila, hitrosti, zaviranja, zavijanja in speljevanja. Velja splošno pravilo, da mora voznik vse manevre izvajati umirjeno, ravnanje z volanom in stopalkami naj ne bo sunkovito. Manj ko je oprijema med kolesi in podlago, bolj prefinjeno naj bo voznikovo ukrepanje. Vendar pozor, v nekaterih primerih sta potrebni odločnost in celo moč.

Utripanje kontrolne lučke za stabilnost vozila in preprečevanje spodrsavanja pomeni, da smo prehitri. Hitrost, pri kateri vozilo izgublja oprijem, bo voznik najprej začutil na svojih palcih in v hrbtnem delu. Kadar vozilo na zglajeni cesti zdrsne, je koristno, da voznik s pritiskom na sklopko razbremeni zavorni učinek motorja, popravki smeri naj bodo pravočasni, a umirjeni, brez sunkovitih zasukov volanskega obroča.

Pri zaviranju v sili mora voznik uporabiti vso moč, ker bo samo tako izkoristil prednosti sistema ABS. Med zaviranjem naj voznik usmerja vozilo po kolesnicah, kjer bo učinek zaviranja najboljši. Nasprotno za starejša vozila brez ABS velja pravilo "po trepalnicah", zavorna pot pa bo zunaj kolesnic krajša.

Ob menjavi pasov je treba odločno držati volan, zdrs največkrat povzroči preveč zasukan volan

Kadar želi voznik zapeljati v sosednji par kolesnic, recimo pri menjavi pasov na močno zasneženi ali s snežno brozgo pokriti cesti, mora pokazati več volje.

Volanski obroč se bo spremembi upiral, zato ga je treba držati odločno, za prehod v sosednjo kolesnico pa bo treba dodati tudi previdno in natančno odmerjeno količino plina.

Vzrok za zdrs vozila med zavijanjem je najpogosteje v preveč zasukanem volanskem obroču, ki je na gladki podlagi lahkotnejši kot običajno. Največkrat pomaga že rahlo odvzemanje volana, pa naj gre za zdrsavanje sprednjega ali zadnjega dela vozila ali pa vseh štirih koles.

Umetnost speljevanja: "po trepalnicah", da ne zakopljete koles

Speljevanje na zasneženi podlagi je lahko težavno že na ravnini. Pri tem manevru spravljanja vozila v gibanje pomaga pravilo "po trepalnicah", s čimer voznik prepreči, da bi se pogonska kolesa zakopala v podlago. Prva rešitev je v rahlem ponavljanju speljevanja naprej in nazaj, drugo rešitev z lastno močjo lahko v sili ponudijo sopotniki, tretja je v verigah …

Na klancu pomaga majhna zvijača, kadar je cesta dovolj široka. Vozilo postavimo pravokotno na cesto, s čimer odpade naklon klanca. Nato s poravnanimi kolesi previdno speljemo, po metru ali dveh pa zavijemo v klanec. Morda se bo izšlo. Če ima vozilo sprednji pogon, lahko kratke klance premagamo vzvratno, vendar so verige varnejša rešitev.

Seveda se lahko zanesete – če jih vaš avtomobil seveda ima – tudi na elektronske vozniške asistente, ki preprečujejo zdrs. Takšni so recimo sistem ASR, pa elektronske zapore diferenciala, ki znajo prenesti pogonsko silo na kolo z več oprijema, zelo prav pride še štirikolesni pogon. Velja pa omeniti, da tudi elektronika ni vsemogoča, zato bodite pozorni in z naravo nikakor ne poskušajte meriti moči, zlasti na kaki odročni cesti ne, da se vožnja ne bo spremenila v agonijo oziroma avtomobil v mrzel bivak.

Pa še to, ohranite mirno kri!

Naj vas slabo splužene ceste ne spravijo v slabo voljo. Brez besnega udrihanja čez tiste, ki so po vašem krivi za takšno stanje, bo vaša vožnja z mirnimi živci varnejša. Ob močnem sneženju ne more nobena zimska služba vedno in povsod do čistega očistiti cest.