Torek, 1. 7. 2008, 15.49
8 let, 7 mesecev
Vožnja po strmini navzgor
Iz lastnih izkušenj lahko potrdim, da je za osvojitev kakšne strme trofeje včasih potrebno porabiti mnogo več časa in energije, kot če bi se na isto točko enostavno povzpeli peš.
Vizualna ocena
Preden se odločimo za terenski naskok zahtevne strmine, si moramo zadevo dobro ogledati. Premislimo, in če nismo stoodstotno prepričani, da bomo zmogli, rajši izberimo kakšno drugo, bolj enostavno možnost. Primerjajmo naklon strmine s podatkom o zmožnosti vzpenjanja našega vozila. Primerjajmo stanje podlage s kakovostjo naših pnevmatik. Posebej bodimo pozorni na to, ali bo med vzpenjanjem prišlo do bočnega nagibanja.
Vstopni in izstopni kot
Kadar gre za oster prehod iz ravnine v strmino, moramo posebej preveriti vstopni kot, da ne bomo s prednjim odbijačem zaplužili v teren. Še lažje je poškodovati zadnji odbijač, posebno pri podaljšanih terencih in pickupih. Oba kota preverimo s počasnim približevanjem in upoštevajmo določeno rezervo, ker bo pri malo hitrejši vožnji vozilo zanihalo na vzmeteh.
Preden gremo gor
Če gre za zahtevno strmino, kjer podlaga ni najbolj utrjena, moramo pomisliti na tlak v pnevmatikah. Na mehkih terenih lahko tlak spustimo tja do 1,2 bar, s čimer bomo dosegli boljše oprijemanje med gumo in podlago. Večkrat smo že in tudi to pot ponavljamo pomen pravočasne izbire pogona, reduktorja in zapor diferenciala. Ne pozabimo na varnostne pasove pa roke potegnimo noter na varno, ne nastavljajmo jih skozi okna, saj rezervnih komolcev še ne prodajajo.
Vožnja navzgor
Strmino premagujemo z navorom motorja, ne z močjo. Zato izberemo ustrezno prestavo, ki nam bo omogočala primerno hitrost za vztrajno premagovanje ovire brez hitrostnih značilnosti. Volanski obroč držimo trdno z obema rokama in izbirajmo najlažjo smer vzpenjanja, vendar se pri tem izogibajmo bočnemu nagibanju.
Če se zaplezamo?
Če smo se ušteli pri oceni svojih sposobnosti oziroma pri zmogljivosti terenca, ne smemo ravnati panično. Pogonska kolesa se lahko med vzpenjanjem pričnejo vrteti v prazno, vozilo bo morda tudi sililo iz smeri ali pa bo celo pričelo drseti nazaj. Ravnanje brez panike pri tem pomeni, da nikar ne pritisnimo na zavoro, saj bo šele potem res prava panika. Vozilo bo namreč nadaljevalo z nekontroliranim drsenjem nazaj in samo po sreči lahko ostanemo na kolesih.
Pravilno ravnanje v trenutku, ko prične terenec drseti nazaj je eno samo: mirno pritisnemo na sklopko, prestavimo v vzvratno prestavo in še enkrat mirno popustimo sklopko.
Terenec tedaj ne bo več drsel, ampak se bo počasi premikal nazaj z vrtečimi kolesi, ki jih bo nadziral navor motorja. Pravila za vožnjo vzvratno pa smo že opisali - vožnjo nadziramo s pogledom v zunanji ogledali.
Trening je nujen
Aja, še tole: Naše ravnanje ne bo panično, če bo natrenirano. Zato za vajo zapeljemo par metrov v kakšno zmerno strmino, nato se ustavimo in nemudoma prestavimo v vzvratno prestavo, nakar zepeljemo nazaj in kontrolirajmo smer v zunanjih ogledalih. Vajo ponovimo čimvečkrat, zares pa naj bi jo rabili čimmanjkrat.