Pogovor z dr. Majdo Zorec Karlovšek

Prvo vprašanje, ki vam bi ga postavili, je v zvezi s slovensko realnostjo glede alkohola v prometu.

Mi imamo podatke, ki jih daje naša policija. Točen podatek, koliko je na cesti alkoholiziranih voznikov ni znan, vemo pa, da policisti opravijo letno na naših cestah okoli 450.000 kontrolnih pregledov voznikov in da je približno osem odstotkov le-teh pod vplivom alkohola. Veliko bolj grozljiva je statistika v zvezi s prometnimi nezgodami s smrtnimi izidi, kjer je vsak drugi do tretji voznik pod vplivom alkohola. To pa nam pove predvsem to, kako nevaren dejavnik v cestnem prometu je alkohol. Torej nimamo tako veliko alkoholiziranih voznikov, vendar pa, če gre alkoholiziran voznik za volan, obstaja zelo velika verjetnost, da le-ta povzroči prometno nesrečo in ravno tega se premalo zavedamo.

Ne samo pri nas, tudi v tujini se krešejo mnenja o dovoljeni stopnji alkohola, se pravi 0,0 ali kakšna višja stopnja. Kaj o tem menite vi?

Prav gotovo vsi tisti, ki se ukvarjajo z alkoholom in merjenjem psihofizičnih sposobnosti opozarjajo, da bi morala biti koncentracija, ki je še dovoljena v cestnem prometu najnižja možna, torej praktično nič. Poudarek je na ločevanju vožnje in uživanja alkoholnih pijač. Koncentracija 0,5 je nekako mejna koncentracija, ki je z zakonom dovoljena v slovenskem in evropskem prostoru že vrsto let. Je pa seveda velik kompromis med dejansko nevarnostjo, ki jo povzroča alkohol v cestnem prometu in z našim življenjem, našimi navadami, našo ponudbo alkoholnih pijač.

Naj razrešiva dilemo. Rekli ste koncentracija 0,5. Marsikdo je mnenja, da so to neke stare enote, ki se več ne uporabljajo, pa vendar temu ni tako.

Naš zakon o varnosti v cestnem prometu ima še vedno na prvem mestu podatek o mejni koncentraciji alkohola v krvi. Ta mejna koncentracija, ki je dovoljena za voznike "amaterje" je 0,5 gramov etanola na kilogram krvi. Ker pa je možno meriti alkohol tudi v izdihanem zraku in ker so naši policisti opremljeni s pripravami za merjenje alkohola v izdihanem zraku bodisi z indikatorskimi aparati bodisi z etilometri, pa se je pojavila potreba, da je v zakon o varnosti v cestnem prometu stopila tudi nova mejna koncentracija. Vrednosti meritev na osnovi merjenja alkohola v izdihanem zraku so, če govorimo o številčni vrednosti, približno za faktor 2,1 nižje kot v krvi. Sedaj imamo torej dve mejni koncentraciji glede na način merjenja alkohola: v krvi 0,5 gramov etanola na kilogram krvi, v izdihanem zrak 0,24 miligramov etanola na liter izdihanega zraka.

Če se ozremo na naše meritve, ki smo jih opravili v mirujočih vozilih, pri čemer smo merili vpliv alkohola na enostaven reakcijski čas. Kako bi lahko našo meritev izpopolnili, da bi dobili bolj merodajne rezultate?

Vaš poizkus je bil zasnovan tako, da je moral voznik reagirati na pojav zavorne luči, s pritiskom na zavoro. Če bi v poizkus vnesli še nove elemente, nove naloge, bi lahko merili tudi sestavljen reakcijski čas. Na primer, lahko bi dodatno k zavornim lučem namestili še druge luči, druge znake, recimo ob pojavu modre luči naj kandidat zavije z volanom na levo, ob pojavu rumene luči naj zavije na desno ali pa pritisne na brisalce in kaj podobnega. Na ta način bi se moral ob točno določenem dražljaju odločiti, kakšen bo njegov odgovor in v tem primeru bi šlo za sestavljen reakcijski čas. Pri njihovi presoji, kaj narediti ob določenem znaku, bi tako opazili, da bi se pojavilo veliko število napak.

Mi si nismo upali postaviti naše prostovoljce za volan vozila v gibanju. Tega enostavno ne bi mogli varno izvesti. Pa vendar, v takem primeru bi imeli vozniki še dodatne težave zaradi dojemanja predmetov v gibanju.

Prav gotovo na naš reakcijski čas vpliva marsikaj: okolica, sopotniki v avtomobilu, tudi kako zaznamo oviro, ali je svetlo ali temno ... Torej na cesti je situacija sestavljena in v tem primeru je pričakovani reakcijski čas prav gotovo veliko daljši, kot v primeru enostavnega poizkusa, kot ste si ga vi zamislili pri mirujočem vozilu. V vašem primeru se lahko alkoholizirana oseba za krajši čas vendarle skoncentrira na eno dejanje - pojav rdeče zavorne luči in pritisk na zavoro.

Prej smo govorili o mejni koncentraciji 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. To je mejna vrednost, vendar vemo, da lahko obstaja alkoholna motnja že pri nižji vrednosti. Kako je s tem?

Poizkusi, podobni vašim samo malo bolj zahtevni, so pokazali, da že pri zelo nizkih koncentracijah, če govorimo o koncentracijah v krvi, je to 0,2 do 0,3 grame na kilogram, če govorimo o izdihanem zraku je to pri koncentraciji 0,1 do 0,2 miligrama na liter izdihanega zraka, se pojavljajo določeni deficiti. Torej se veliko težje zberemo, ker smo navadno zaradi alkohola vzpodbujeni, sproščeni … Zato drugače reagiramo, kasneje zaznamo nevarnost in nekatere stvari tudi prezremo. Torej se že pri nižjih koncentracijah težje zberemo in drugače reagiramo.

Če poskušamo razvrstiti podatek o naši prostovoljki, ki je bila najbolj alkoholizirana, njen izmerjen rezultat je bil 0,76 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, potem to po tej tabeli pade pod 'lahko vinjen', ker gre za 1,41.

Tako. To je koncentracija v tem primeru. Kandidatka še vedno spada pod 'rahlo vinjena'. Na žalost pa se na cesti srečujemo z višjimi koncentracijami, kot ste jih dosegli na vašem poizkusu in seveda tudi z njihovimi usodnimi posledicami.

Naši prostovoljci so popili en liter vina. Vendar ne na enkrat, ampak petkrat po 2 decilitra. Razpon pa je bil približno 30 minut. Kako lahko pojasnite alkoholno krivuljo, ki ni čisto ravna ampak se precej spreminja, kakor da bi alkoholiziranost vmes tudi padla.

Glede na opisano dinamiko pitja - da je oseba vsakih 30 do 35 minut popila naslednjih 2 decilitra vina, lahko naredimo tak diagram, da rečemo, da so bile osebe ves čas v stanju naraščajoče koncentracije alkohola v krvi. Približno po 30 minutah se doseže maksimum, potem pa se zaradi dodane alkoholne pijače ponovno pojavi porast koncentracije alkohola v krvi.

Ali delček, kjer krivulja pada, pomeni, da se je voznik že začel trezniti?

V tem stanju vidimo, da že prične prevladovati eliminacija alkohola v krvi, torej tudi ta pojav vpliva na alkoholno krivuljo.

Zato krivulja ne gre naravnost linearno, ampak se spreminja.

Pomembno pri tem je povedati tudi to, da osebe pri naraščajoči koncentraciji alkohola v krvi naredijo še več napak, kot pa pri enaki koncentraciji, ko se treznijo. V vašem poizkusu in pri tako zasnovanem načinu pitja, bi lahko pričakovali celo še slabše rezultate. Kot na primer v primeru osebe, ki je po prekrokani noči zjutraj vstala in se zbudila približno pri taki koncentraciji alkohola v krvi.

Če predpostavimo da končna točka (torej po 150 minutah) predstavlja 0,76 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. V tem trenutku se naša prostovoljka pričenja trezniti. Koliko časa je še vedno pod vplivom alkohola?

Pri tej dinamiki pitja smo po 150 minutah dosegli maksimalno koncentracijo. Sedaj pa moramo računati, da eliminacija alkohola iz krvi ni hitra in da bi pri tej koncentraciji oseba za popolno streznitev potrebovala kar 8 do 10 ur.

Kaj lahko storimo, da se ne bi javnost zganila šele takrat, ko se zgodi huda prometna nesreča, katere vzrok je alkohol? Kako bi ustvarili neko pozitivno klimo v smislu treznosti za volanom?

Po mojem mnenju se pozitivna klima že ustvarja, gre pa za počasen proces, saj gre v tem primeru za spreminjanje naših stališč. Veliko se dela na tem, da se že mladim pove vse v zvezi z nevarnostjo, ki jo predstavlja alkohol tako na cesti, kot v delovnem okolju in v naših domovih. Seveda je vožnja z avtomobilom velikokrat povezana z našim prostim časom, odhodom na zabavo, prihodom iz zabave, tudi s samim prikazovanjem premoženja - lepega in močnega avtomobila. Slednje je povezano predvsem z mladimi fanti, ki uživajo v hitri in drzni vožnji. V tem primeru pa je veliko težje postavljati meje. Kljub temu mislim, da se premiki na tej poti poznajo, da se ljudje vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša alkohol in da se zavedajo, da je potrebno ločevati uživanje alkoholnih pijač in vožnjo motornega vozila.

Se to pozna tudi na statistiki? Je vedno manj alkoholiziranih voznikov na cesti?

V mesecu februarju bodo dostopni statistični podatki za leto 2009, ki jih vsako leto objavi slovenska policija in po nekaj letih imamo res boljše rezultate tudi na tem področju. Manj je alkoholiziranih voznikov v cestnem prometu in v povprečju se je zaznala nižja stopnja alkoholiziranosti med alkoholiziranimi vozniki tudi pri nas.