Ponedeljek, 28. 12. 2009, 10.50
8 let, 7 mesecev
Križi in težave dnevnih luči
Različni pristopi
V vozilih najdemo zelo različne sisteme za dnevno vidnost. Celo pri istem proizvajalcu naletimo na različno delovanje dnevnih luči. Najbolj pogost primer so zasenčene luči skupaj z zadnjimi lučmi za označevanje vozila in osvetljeno registrsko tablico, medtem ko merilniki ter stikala niso osvetljeni. Pri tovrstni opremi ne moremo uporabljati luči z dolgim snopom, meglenk pa tudi ne.
Univerzalne dnevne luči
Najmanj kompilicirane so luči, ki že v položaju "0" delujejo tako, kot da smo jih že s stikalom vklopili. Vse deluje, vse sveti, tudi dolge, meglenke in registrska tablica. Nobene razlike ni med položajem stikala na "0" ali pa na "on".
So to res dnevne luči?
Nekateri proizvajalci vgrajujejo dnevne luči z manjšo svetilnostjo. Ker gre za manjšo porabo električne energije, se nekaj malega pozna tudi pri porabi goriva. Pri tem gre včasih tudi za pretiravanje, saj ni povsem jasno, ali je tako zmanjšana razsvetljava dovolj, da pridemo mimo policijske kontrole. Sploh pa takrat, kadar so dnevne luči nameščene kot meglenke.
Avtomatske luči
Za vsa tržišča, kjer je uporaba dnevnih luči obvezna, so avtomatske luči stran vržen denar. Ob normalni dnevni svetlobi namreč ne svetijo in lahko zavedejo voznika, ki v dobri veri vključi stikalo na položaj "A". Delovanje avtomatskih luči bi morali pri nas prilagoditi za običajno dnevno delovanje, kar najbrž ne bi bilo preveč zahtevno.
Zadaj ne gori nič
Poseben primer so dnevne luči, ki dajejo ustrezno svetlobo samo naprej. Tak "paket dnevnih luči" pomeni vključena prednja žarometa brez zadnje osvetlitve vozila. Torej smo s takimi vozili ponoči, v mraku, v predorih in ob raznih vremenskih neprilikah manj vidni ali celo nevidni za udeležence v prometu, ki peljejo za nami. In se najde tudi kakšen voznik, ki za to posebnost svojega vozila sploh ne ve.