Guma, ki spremeni značaj terenskega vozila

V kaj so serijsko obuti terenski avtomobili in kaj zmorejo

Sodobni terenski in polterenski avtomobili večnima ne vidijo terena – razen morda kosa makadama do počitniške hiše ali na razriti cesti, ki jo popravljajo.

Zato so ti avtomobili seveda obuti v gume, ki so namenjene uporabi na asfaltu in se na pravem terenu ne izkažejo najbolje.

Ob pomoči terenskega strokovnjaka Igorja Ručmana smo se zato odločili ugotoviti, kakšna je razlika med cestno terensko gumo in pravo terensko pnevmatiko. Povedano drugače: kje so meje ene in kje druge?

Tri vrste gum za terenska vozila

- Standardne "cestne" – na večini terencev in polterencev so serijsko nameščene gume, namenjene uporabi na utrjenih podlagah (asfaltu).

- A/T – Allterain – gume, ki omogočajo vsestransko uporabo na vseh podlagah, vendar kot kompromis niso najboljše ne na asfaltu ne na terenu.

- M/T Mud-terrain – povsem terenske pnevmatike, ki sicer omogočajo uporabo na asfaltu, a so namenjene resni uporabi na zahtevnem terenu.

Cestne – standardne pnevmatike

Gume za cestno uporabo morajo zagotoviti kar se da dober oprijem na asfaltu, zato je potrebno, da imajo kar največjo stično površino s tlemi. Kanali so zato kar najbolj ozki, le toliko, da odvajajo vodo in da je te gume mogoče zapeljati na dober makadam.

To so pnevmatike, ki poskušajo biti tudi gospodarne, zato imajo manjši kotalni upor, ki pomeni manjšo porabo goriva in manjšo glasnost.

V blatu in na skalnih strminah bodo odpovedale, zato so primerne za tiste, ki niso avanturisti, ampak vozijo terence le kot statusni simbol.

Prave terenske gume M/T

Gume, namenjene terenski rabi, pa morajo imeti čim bolj profiliran profil, ki "grize" v zemljo in blato.

Obenem je pri M/T gumah okrepljen stranski del, ki preprečuje predrtje ob udarcih v oviro oziroma omogoča vožnjo z nižjim tlakom.

Načeloma niso namenjene cestni uporabi, zato jih uporabljajo tisti, ki večinoma vozijo po terenu ali pozirajo pred lokali.

Polterenske gume A/T

Polterenske gume so praktični kompromis, ki omogoča terensko uporabo, ne le zaradi veliko močnejšega profila, ampak tudi močnejše strukture gume od cestnih terenskih pnevmatik.

Prave so za tiste, ki želijo z isto gumo voziti vsak dan in na svojih terenskih pobegih. Takšna pnevmatika je zelo uporabna, seveda pa ni tako tiha, varčna kot cestna in ne zmore tako ekstremne uporabe kot guma M/T.

Druge terenske pnevmatike

Obstajajo tudi posebne gume za vožnjo po pesku s podobnim profilom, kot ga imajo gosenice, a v praksi tiste z grobim profilom delo v pesku opravijo skoraj enako dobro. Stvar ni več toliko odvisna od profila kot od moči motorja in vozniškega znanja.

Kako izbrati in na kaj biti pozoren

Ker je v Sloveniji vožnja zunaj utrjenih podlag načeloma prepovedana, je tudi na resnih terenskih vozilih smiselno imeti gume, namenjene cestni rabi, in vozilo preobuti, ko se odpeljemo na kakšen balkanski offroad, v puščavo ali na stezo za motokros.

Pri namestitvi terenske gume je smiselno izbrati nekoliko večjo dimenzijo, saj bomo s tem avtomobil, ki je z vsako generacijo običajno bližje tlom, nekoliko dvignili in mu omogočili terensko uporabo. Seveda v tem primeru ne smemo pozabiti na homologiranje te spremembe.

Nekoč je veljalo, da je za teren smiselno imeti ožje gume, saj s tem povečujemo pritisk na površino, vendar pa danes, ko pravzaprav vsi terenci presegajo dve toni, to ni več smiselno in tudi ne pametno.

Seveda pa – razen za zbujanje pozornosti – ni smiselno pretiravati v širini, če to počnemo, pa moramo poskrbeti tudi za to, da razširimo blatnike.

Kaj lahko storimo, da izboljšamo terensko uporabnost standardne cestne gume?

Z znižanjem tlaka povečamo naležno površino in s tem oprijem. Seveda pa moramo pri tem paziti, da ne pretiravamo pod 1 bar (razen v pesku) in da nižjemu tlaku prilagodimo vožnjo, ta mora biti nežnejša.

Smiselno je uporabiti vsa pomagala, ki jih ponuja avtomobil – vključimo štirikolesni pogon in predvsem reduktor, ki spremeni prenose moči na kolesa.

Če imamo zaporo diferenciala, to izkoristimo, podobno velja za elektronski nadzor zdrsa koles oziroma programe za speljevanje in spuščanje po klancih.

Najpomembnejša sta seveda obvladovanje terenske vožnje in občutek, kje so meje zmogljivosti voznikovega znanja, vozila in gum. Ne pozabimo tudi na zakonodajo in varovanje okolja.

Kdo je naš terenski strokovni sodelavec Igor Ručman?

Igor Ručman je nekdanji državni prvak v terenski vožnji in zmagovalec relija Intercontinental 2011 ter eden od najbolj predanih in izkušenih offroadarjev v Sloveniji.

Danes se kot šef in lastnik podjetja Mamut 4 x 4 ukvarja predvsem s predelavo in dodelavo terenskih vozil, prodajo dodatne opreme zanje in seveda tudi z vodenjem in šolo terenske vožnje.