Avtocesta je odraz kulture voznikov

Darsove kamere razkrivajo težave: od neznanja pa do neverjetno nespametnih potez in objestnih predrznosti

Avtoceste veljajo za najvarnejše prometne površine, čeprav je promet po njih hitrejši. Primeri, ki jih zabeležijo Darsove kamere, pa dokazujejo, da urejena cestnoprometna infrastruktura ni dovolj za varno vožnjo. Vzroke za prometne nesreče statistika pogosto pripiše človeškemu faktorju, za tem pa se skrivajo vozniška nepozornost, utrujenost, pomanjkanje izkušenj, kršitev osnovnih pravil, objestnost in še bi lahko naštevali.

Andrej Brglez: Med osnove kulturnega obnašanja spada tudi upoštevanje pravil

O tem, koliko vozniška kultura oziroma pomanjkanje te vpliva na pretočnost in varnost prometnega toka na avtocesti, smo se pogovarjali z inštruktorjem varne vožnje in avtomobilskim strokovnjakom Andrejem Brglezom:

"Vozniška (ne)kultura ne vpliva samo na raven varnosti, ampak tudi na boljšo pretočnost, manj stresno vožnjo in seveda na manj nasilja v prometu, ki prav na avtocesti pogosto dobiva zelo grobe in nevarne oblike. Pozitivnih učinkov bolj kulturnega ali pa vsaj tovariškega in odgovornega odnosa je veliko, ključno vprašanje pa je, zakaj se pri vožnji zanje ne odločamo, še posebej če predpostavimo, da je vsem jasno, da med osnove kulturnega obnašanja spada tudi upoštevanje pravil, ki veljajo v določenih situacijah – v prometu pač prometnih. Morda pa predpostavka, da je to vsem jasno, ne drži."

Ne mislite smo nase

Negovanje lastne vozniške kulture in razumevanje sobivanja na štiripasovnici je torej ključno, da je prometni tok v takem okolju varnejši in hitrejši. Glede treninga vozniške strpnosti pa Brglez svetuje:

"Cesta je posebno okolje, v katerem se zakrite razpoke naših družbenih razmer in medčloveških odnosov pogosto kažejo v najbolj surovi obliki. Ni težko videti, da smo v zadnjih nekaj desetletjih naredili občutno revizijo v hierarhiji vrednot, saj v ospredje postavljamo tekmovalnost, spretnost izmikanja zakonu in iskanje možnosti za lažjo dosego ciljev, vsemu naštetemu pa moramo dodati še kronično pomanjkanje dolžnosti za prevzemanje odgovornosti, kar v prometu, pa tudi v politiki in gospodarstvu, dobiva epske razsežnosti. Kaj narediti? Ne vem, premiki v glavah so najtežji, je pa res, da ko se naredijo, je za najmanj denarja in v najkrajšem času lahko vse drugače. Morda za začetek med vožnjo ne mislimo le nase."

Za varne voznike ima zavarovalnica veliko posluha

Varna vožnja se nedvomno obrestuje v vseh elementih človeškega vsakdanjika, tudi v življenjskih stroških. Ne pozabite, da škodno dogajanje posameznega voznika vpliva tudi na ceno zavarovalniških storitev. Če je to neugodno, zavarovalnice zaradi večjega tveganja z višjimi premijami – na račun izgube bonitetnih razredov – tako vedenje sankcionirajo.

Pri tem velja omeniti, da to velja tudi pri kasko zavarovanju, ki je namenjeno pokritju škode, katere povzročitelj je voznik sam, saj zavarovalnica spremlja voznikovo škodno dogajanje – število škodnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, v katerih je bil vpleten zavarovanec.

Po drugi strani pa zavarovalnice veliko vlagajo v preventivo ter zato spoštujejo in tudi nagrajujejo varne in odgovorne voznike. Pri najstarejši in največji slovenski zavarovalnici Triglavu, glede spremljanja vozniške kulture in drugih vzorcev za volanom v prihodnosti pojasnjujejo:

"Nekatere zavarovalnice po svetu že razvijajo in uporabljajo orodja, ki omogočajo spremljanje določenih elementov potencialno nevarne vožnje, kot je na primer nenadno zaviranje ali pospeševanje, ostro zavijanje, neupoštevanje omejitev hitrosti in podobno. Na ta način je mogoče dodatno nagrajevati voznike, ki vozijo po pravilih. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to možnost sprejeli vozniki – ali bodo pripravljeni spremeniti svoje ravnanje na cesti ob možnosti, da bo to nagrajeno z ugodnejšim zavarovanjem, ali ne. Zagotovo pa je to trend, ki ga bo v prihodnje treba spremljati."