Ali naj se pritožim?

Večinoma se sprašujejo, ali s pritožbo lahko kaj izgubijo. Sedanja ureditev namreč nekoliko odvrača od vlaganja neutemeljenih pravnih sredstev, katerih namen je le zavlačevanje postopka.

Izraz "pritožba"

Pritožbi se pravno reče mnogo bolj učeno, saj gre za izraz "zahteva za sodno varstvo". Povprečnega voznika najbrž že stroga uradna formulacija odvrne od tega, da bi se dal "sodno varovati". Pa le ni tako hudo! Če nas "doleti" plačilni nalog, ki ga izda eden od prekrškovnih organov, ali če nam vročijo odločbo o prekršku, se lahko mirno pritožimo, čeprav se nam ob izrazu "zahteva za sodno varstvo" zdi, da bi morali pooblastiti vsaj tri odvetnike. In kdaj se pritožbi tudi pravno zares reče pritožba? Kadar le-to vlagamo zoper sodbo sodišča.

Kakšna je razlika med plačilnim nalogom in odločbo o prekršku?

Prekrškovni organ, kot se temu reče strokovno, nas lahko "razveseli" s plačilnim nalogom ali pa z odločbo o prekršku. Med obema je za nas voznike najbolj pomembna razlika v tem, da pri plačilnem nalogu uveljavimo "polovičko", pri odločbi o prekršku pa plačamo globo v celoti. Plačilni nalog se izda, če pooblaščena oseba prekrškovnega organa osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev. Gre za primere, ko redarji pošljejo plačilni nalog za nepravilno parkiranje ali, ko policisti izmerijo hitrost, večjo od dovoljene. Zakon pa ne opredeljuje natančno, kdaj se lahko prekrškovni organ odloči za eno ali za drugo obliko, tako da marsikdaj uradnim osebam ni jasno, kaj naj izdajo v določenem primeru. V večini primerov pa vseeno (voznikom v dobro) izdajajo plačilne naloge.

Polovica globe ali zahteva za sodno varstvo?

Voznik, ki prejme plačilni nalog, ima dve možnosti: ali se v osmih dneh pritoži, se pravi da vloži zahtevo za sodno varstvo, ali pa v roku šestnajstih dni plača plačilni nalog v polovičnem znesku. Voznik, ki plača polovičko, s tem tudi prizna prekršek in se torej odpove možnosti za pritožbo oziroma zahtevi za sodno varstvo. Voznik mora torej v osmih dneh pretehtati, ali ima utemeljene razloge in dobre argumente, da bo z zahtevo za sodno varstvo uspešen, sicer bo izgubil "bonus polovičke" in ne samo to. Plačati bo moral najmanj celotno globo, če ne še kaj več.

Sodišče lahko izreče celo hujšo sankcijo

Zahteva za sodno varstvo se vloži pri prekrškovnemu organu, ki je izdal plačilni nalog oziroma odločbo o prekršku, torej pri policiji oziroma redarstvu. Ta organ odločbo še enkrat pogleda, vsebinsko preuči in, če ugotovi napako, odločbo sam spremeni. Če pa meni, da je odločba pravilna in zakonita, jo pošlje sodišču. Opozoriti je potrebno, da sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja ni vezano na mnenje prekrškovnega organa. Torej se lahko zgodi, da sodišče izreče celo hujšo sankcijo.

Kaj storiti?

Kljub podaljšanemu roku za plačilo (šestnajst dni) ostaja rok za vložitev sodnega varstva enak kot prej, torej osem dni. V tem času od prejema plačilnega naloga je potrebno dobro premislit ali obstajajo dovolj tehtni razlogi za vložitev zahteve.

Če se boste odločili za pravno pomoč, vam nimamo kaj svetovati, ker bo odvetnik namesto vas izvrtal, da so bile morda v vašem primeru podane procesne kršitve, da je bila kršena kakšna zakonska določba (zakona o varnosti cestnega prometa, zakona o prekrških ...), da je bilo dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno, da je sankcija glede na določbe zakona previsoka ...

Kadar se odločimo, da bomo samostojno uveljavljali svoje pravice, nimamo prav veliko možnosti za uspeh, čeprav smo sami pri sebi prepričani, da nismo storili prav nič v nasprotju s predpisi. Verjetnost za uspeh je večja, kadar si lahko na kraju samem zagotovimo kakšen dokazni material, če je prilika napravimo fotografijo, zapišimo si registrsko oznako vozil v bližini, morda bi nam priskočil v pomoč kakšen očividec ...