50-kubični skuterji in 50 na uro

Tako zakon, v realnem prometu pa lahko kolesa z motorjem spet delimo na manjšino, ki res ne zmore več kot 45, in večino, ki je znatno hitrejša. Ampak ta zadnja delitev nima s predpisi nobene zveze, obe skupini pa sta vsaka po svoje nevarni ...

"Moped" ali motor?

V toplejših mesecih lahko na mestnih ulicah pogosto videvamo "brenčače", ki s šviganjem med vozili dosegajo znatno višje hitrosti od dovoljenih. Čeprav se "kitijo" z rumeno registrsko tablico za "mopede", lahko zlahka ugotovimo, da zmorejo 70 in več kilometrov na uro. Zadeva je pravzaprav povsem razumljiva. Proizvajalci nenehno skrbijo za vedno bolj strupen izgled svojih izdelkov, zavore in sploh podvozja zlahka prenesejo večje hitrosti, vgrajeni pa so športni merilniki, ki s 45 na uro nimajo nebene zveze. Za povrh je odstranjevanje konstrukcijskih omejitev za doseganje večje hitrosti sorazmerno nezahtevno opravilo.

Nedovoljeno poseganje

Če policist sumi, da kolo z motorjem (skuter) ne ustreza tehničnim normativom, ki jih določi proizvajalec, odvzame registrske tablice, vozilo pa napoti na tehnični pregled. Če na vozilu niso vgrajene homologirane naprave, nadomestni deli, oprema in posamezni sklopi, je globa kar zajetna. Po sto tisočakov morata odšteti tisti, ki je neustrezno napravo vgradil in tudi voznik, ki se s takšnim vozilom vozi. S tem v zvezi izvajajo policisti na naših cestah poostren nadzor, s katerim želijo povečati stopnjo upoštevanja predpisov, uporabo varnostnih čelad, iz prometa izločajo tehnično pomanjkljiva motorna kolesa in odkrivajo ukradene dvokolesnike.

Dovoljeno poseganje

Poseganje v kolesa z motorjem je dovoljeno samo s strani pooblaščenega servisa, ki sme vgraditi samo homologirano opremo. Ker preurejeno kolo z motorjem dosega večjo hitrost od dovoljene, postane motorno kolo. Vendar šele takrat, ko mu pooblaščena organizacija (ljubljanski LPP) izda homologacijo. Cena za potrditev predelave skuterja iz kolesa z motorjem v motorno kolo znaša 7.400 tolarjev, oziroma 12.400 tolarjev skupaj s homologacijsko listino. Potem seveda sledi registracija 50-kubičnega motornega kolesa, ki je za nekaj tisočakov višja od cene registracije za kolo z motorjem. Aja, še nekaj ni za pozabit: za "moped", ki je po predpisih predelan, je potrebno imeti vozniško dovoljenje kategorije A do 125 cm3.

Kako je s tistimi, ki gredo samo "45"?

Zadeva ni prav enostavna, kar smo preizkušali med našimi testi koles z motorjem, kot so aprilia SR 50, piaggio LX50, piaggio NRG, gilera runner, CPI GTR ... Vsa testna vozila so bila vozna v skladu z zakonom, torej so na ravnem delu ceste dosegala hitrost 50 ali 51 km/h po števcu. Preverjanje z natančnejšo meritvijo je pri NRG-ju pokazalo hitrost 45,6 km/h. Pri tem lahko mirno trdimo, da je vožnja s takšno hitrostjo na mestnih ulicah, posebej na štiripasovnicah, nevarna. Seveda ne zato, ker bi bila previsoka, pač pa zato, ker je prenizka!

Na vpadnicah vozi večina 60 na uro in več

Vožnja s hitrostjo 45 km/h je hudo zoprna, ker se v mestu nihče ne vozi z dovoljenimi 50 kilometri na uro. Posebno nevarno je na večpasovnicah, kjer ponavadi velja 60, dejansko pa so hitrosti precej večje. Če se tam s skuterjem vozimo tik ob desnem robniku, nas takoj prehitevajo, pogosto na nevarno majhni bočni razdalji. Če se držimo sredine prometnega pasu (tako tudi zahteva zakon), se nam nestrpneži lepijo na zadnje kolo. Pri tem nekateri besno bliskajo z lučmi, trobijo in z raznimi gestami izražajo negodovanje nad našo prisotnostjo v prometu. Potem je tu še problem pravočasnega razvrščanja. Kako neki naj to varno izpeljemo, saj je treba pri tem manevru ponavadi izenačiti svojo hitrost s hitrostjo tistih v sosednji koloni? Kolona poleg nas pa "drvi" s 60, 70, 80 na uro!

Začarani krog

Zakonodajalec je očitno želel ukrotiti "mularijo", s tem, da je hitrost 50-kubičnih skuterjev omejil na 45 na uro. Vožnja s skuterjemm s takšno hitrostjo je ob današnji stopnji vozniške kulture večine ostalih udeležencev prometa nevarna. Če bi to hitrost zakonsko dvignili, se seveda postavi vprašanje obvladovanja vozila. Vozniki bi torej morali imeti ustrezno vozniško dovoljenje, to pa ne bi šlo skupaj s starostno mejo štirinajstih let, ki zadostuje za vožnjo kolesa z motorjem.

Zakaj pa še osebni avti niso "na čip"?

V uredništvu razmišljamo tudi v to smer. Zakaj so vendar skuteristi "kaznovani" s konstrukcijsko omejitvijo hitrosti, medtem ko se lahko avtomobilisti po mili volji podijo po mestnih ulicah (gre za diskriminacijo?). Pošteno in enako za vse naj bi bilo, da bi pri tabli za naselje "Hitri Dol", elektronika prisilila vso motorizirano druščino, da ne bi mogla preseči hitrosti 50 km/h. V zgodnjih devetdesetih letih se je s to idejo ubadal Saab - študijsko vozilo je zaviralo in pospeševalo v skladu z omejitvami hitrosti, pri tem se je nanašalo na podatke z navigacijske naprave. Neka druga študija je "razmišljala" o oddajnikih na prometnih znakih, ki bi avtomobilom "ukazovali" upočasnitev. Kakorkoli: tehnika se zdi veliko manj vprašljiva kot pa spreobrnjenje voznikov. Prepričani smo, da bi se avtomobilisti kaj hitro obrnili na varuha človekovih pravic. Gotovo bi bili bolj učinkoviti kot nepolnoletni skuteristi ...

Kaj pa nasvet tistim, ki se držijo predpisov?

Kot smo že nekoč svetovali glede vožnje s skuterjem, tudi to pot trdimo, da pretirana lega ob desni ni najboljša. Kot smo takrat zapisali, svetujemo pomik proti sredini, seveda spet ne pretirano, na vsak način pa naj na naši desni ostane nekaj maneverskega prostora. Med vožnjo vztrajamo v tej legi in opazujemo vozila za seboj ter kontroliramo, če nas nameravajo prehiteti na primerni bočni razdalji. In če bo kakšen avto silil preblizu našemu levemu komolcu, bomo za umik izkoristili rezervni prostor ob desni.