Sreda, 14. 10. 2015, 8.10
2 meseca, 1 teden
Pravljično ali resnično? V Logarski dolini smo izgubili stik z resničnim svetom.
Če bi jeseni lahko dali drugo ime, bi jo poimenovali kar Logarska dolina. Doživeli smo jo v tisočerih barvnih odtenkih, ki jih lahko srečamo samo v naravi.
Jesen je gotovo najboljši čas za obisk prečudovite Logarske doline, seveda pod pogojem, da ujamete še zadnje sončne žarke, ki se v popoldanskih urah spremenijo v toplo oranžno barvo in jesensko kuliso doline spremenijo v prav čarobno podobo.
Ko smo se vozili proti Logarski dolini, smo imeli samo en cilj: občutiti naravo, ki se v tam obdobju počasi pripravlja na spanje, in spoznati vse glavne lepote, po katerih je znana daleč čez slovenske meje.
Sedem kilometrov naravnih skomin in meditativnega sožitja
Raziskovanja Logarske doline smo se lotili kar peš, samo tako smo si lahko od blizu ogledali bogato naravno in etnološko ponudbo okolice. Izbrali smo sprehajalno pot, imenovano Pot po Logarski dolini, na kateri smo se ustavili na najzanimivejših točkah in tako spoznavali skrivnosti ledeniške doline, se sprehodili po gozdu in poslušali še zadnje klice ptic, ki se pripravljajo na dolgo pot proti jugu.
Pot po Logarski dolini je dolga sedem kilometrov in je primerna tudi za družine z majhnimi otroki, na nekaterih območjih pa je prilagojena tudi osebam na invalidskih vozičkih.
Območje izvira Črne se nahaja v spodnjem delu Poti po Logarski. Izvir je razglašen za naravni spomenik.
Pot smo začeli pri izviru Črne, ki je dobila ime po temni nepropustni sedimentni glini.
Na sproščenem sprehodu, ki smo ga začeli v megli, nas je kmalu pozdravilo sonce, ob svojem prihodu prebudilo naravo in nam razkrilo barve, ki so se bohotile na listnatih drevesih gozdov. Prav drevesa, ki tukaj domujejo že vrsto let, so prava priložnost za majhne raziskovalce. Vsekakor priporočamo, da se za trenutek ustavite ob Logarjevi lipi, stari bukvi, bulastem jesenu, Plesnikovem brestu in brinu velikanu.
Pomembno vlogo je imelo na tem območju tudi oglarjenje: oglarska bajta in oglarska kopa so prava etnološka zapuščina.
Na pohodu pa boste lahko od blizu spoznavali zgodovino Solčavskega, ki ga je močno zaznamovalo tudi delo gozdarjev. Olcarska bajta priča o garaškem življenju gozdarjev, ki so vse dneve preživljali v gozdu.
Pomembno vlogo je imelo na tem območju tudi oglarjenje. V spomin na tiste čase sta ob poti postavljeni oglarska bajta in oglarska kopa, ta je sestavljena iz bukovih okroglic in je prekrita s smrekovimi vejami ter zemljo. V oglarski kopi so včasih kuhali oglje iz bukovega lesa.
Pot nas je naprej vodila do naše zadnje postojanke, slapa Rinka. V zadnjih desetih minutah hoje smo vijugali po gozdni poti, pod visokimi drevesi, nad katerimi so se dvigale visoke gore, ki jih je na vrhu že pokril prvi jesenski sneg.
Slap smo najprej zaslišali, šele po nekaj korakih pa smo lahko občudovali njegovo 80-metrsko veličino. Ob našem prihodu ni bilo veliko obiskovalcev, zato smo lahko izkoristili nekaj minut za pomirjujoče "martinčakanje" na skali, ki je ob žuborenju vode naravnost meditativno.
Slap Rinka je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji.
Če vam bo ostalo še kaj energije, priporočamo vzpon na Okrešelj – do vrha vas loči le 45 minut zmerne in zelo razgibane hoje. Na Okrešlju je tudi prijetna koča, kjer se boste lahko okrepčili.
V gozdu smo naleteli tudi na prijaznega škrata
Škrat Nejko nas je popeljal v skrivnostni pravljični svet.
Za konec jesenskega raziskovanja smo si pustili malce drugačno poslastico, v kateri sicer ponavadi uživajo najmlajši, ampak smo tudi tisti malo starejši v sebi vzbudili tisto naivno razigranost dečka Petra Pana, ki ni želel odrasti.
Odrivali smo čarobnost Pravljičnega gozda, v katerem se odvijajo zgodbe 35 različnih pravljic, tudi tistih malo manj znanih. Eno od teh nam jo je razkril škrat Nejko, ki nas je pospremil v čudoviti svet domišljije.
V gozdu smo doživeli pravljice tudi nekoliko drugače – prek prikupnih postavitev, ki so jih izdelali lokalni obrtniki, in prek senzoričnega spoznavanja okolice. Pravljični gozd je pravi vrtiljak doživetij za vse člane družine, ki bi radi za trenutek pozabili na resnični svet.
Logarska dolina: za vsakega se najde prava aktivnost
Logarjeva lipa, ki meri 24 metrov, obseg njenega debla pa je 485 centimetrov.
Logarska dolina je pravzaprav izhodišče za različne dejavnosti – od centra dobrega počutja, romantike, nešteto športnih priložnosti in do bolj umirjenih družinskih počitnic. Sem se boste lahko vračali večkrat in vsakič doživeli nekaj novega.
Zelo priljubljena je zaradi številnih planinskih in kolesarskih poti, ki svojim obiskovalcem ponuja odkrivanje v najbolj neokrnjenih kotičkih narave. Najbolj priljubljena izhodišča so: Okrešelj, Ojstrica, Planjava, Raduha in Mrzla gora.
Logarska dolina pa ponuja veliko aktivnosti tudi pozimi: od turnega smučanja, kapljanja, smučanja in teka na smučeh. Prikrite grape doline dobijo svoje oboževalce tudi med plezalci, ki lahko v ugodnih vremenskih razmerah splezajo kar po 20 tamkajšnjih slapovih.
Ali ste vedeli?
Zaščitni simbol Logarske doline je Logarjeva lipa, ki meri 24 metrov, obseg njenega debla pa je 485 centimetrov. Od leta 1987 je razglašena za naravni spomenik.
Na območju parka je sedem naravnih spomenikov in 35 naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena.
Okrešelj velja za pravo botanično oazo, saj boste na poti lahko občudovali veliko redkih rastlin in cvetlic, med katerimi so tudi lepi čeveljc, kranjska lilija in avrikelj.
Območje izvira Črne je eden od bolj mističnih delov krajinskega parka. Izvir je razglašen za naravni spomenik.
