Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
29. 1. 2016,
12.18

Osveženo pred

9 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

recept vikend kosilo enolončnica slanina česen peteršilj

Petek, 29. 1. 2016, 12.18

9 mesecev, 2 tedna

Skrivnost dobre zimske enolončnice

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Naj se še tako sklicujemo na zdravo prehrano, zimske enolončnice ni brez svinjske masti.

Takole je – v našem gospodinjstvu se svinjini izogibamo, toda včasih kljub vsemu na plan skoči moja slovanska bit in kljubuje verskim zapovedim polovice naše družine. Tako v loncu konča kranjska klobasa, na kruhu pršut, v piškotih pa svinjska mast. A takrat pač skuham dve kosili.

Enolončnice pogrejejo dušo in telo Prav svinjska mast, ki je ostala od mesenja testa za trogirske rafiole (pravzaprav od kuhanja pogač za ptice, pa so nato ostanki kilograma masti zašli v testo za piškote), je odločilna tudi za zmagovito zimsko enolončnico. Pozimi je pač tako, da tople goste juhe prijajo in pogrejejo. V njih konča vse, kar se najde v hladilniku, od repe do korenja, krompirja, česa zelenega, recimo ohrovta, pa koleraba, obvezno malo zelene, malo zrnja od ajdove kaše do fižola in nekaj malega začimb, največkrat lovorjev list, malo timijana in poper.

Svinjska mast ali slanina – vegeta starih časov A vedno je v teh obilnih zimskih enolončnicah nekaj manjkalo. Nekaj, kar bi jim zaokrožilo okus. Seveda boste rekli, da bi v enolončnico spadala klobasa ali kos suhih reber. Prav s tem so v starih časih začinili borno zimsko zelenjavo. Ali pa še bolj revno – le s svinjsko mastjo ali slanino, ostankom kolin. Recimo, da je bila to vegeta starih časov.

Pešt, ključ do dobre mineštre Pred kakšnim mesecem se mi je gospod na kmečkem turizmu, ki sicer slovi po žganju, skoraj opravičeval, ker so mu roke smrdele po česnu. "Šjora moja, pešt sem delal," je razlagal. Moja istrščina ni poznala besede pešt, moja nečimrnost pa se je sramovala, da bi vprašala, kaj je to. Zato sem takoj naslednji dan letela v knjižnico po istrsko kuharico in odkrila skrivnost pešta, zmesi drobno sesekljane slanine, česna in peteršilja, ki se uporablja kot osnova za mineštre in enolončnice v hrvaški in slovenski Istri ter vse tja do Goriškega pri nas in do Dalmacije pri sosedih.

Cedile so se mi sline, in ker nismo imeli slanine, je doma nastal pešt s svinjsko mastjo. Z njim je za moj okus malce plehka enolončnica dobila poseben, okrogel okus, globino, toplino, kar pobožala je brbončice in želodec. Naslednji dan sem kupila slanino in od tedaj je pešt vedno v našem hladilniku.

Pešt pol kilograma slanine tri glavice česna šopek peteršilja

Slanino nasekljajte na drobne kosce. Česen olupite in sesekljajte. Peteršilj umijte in prav tako narežite na manjše kose. Vse sestavine dajte na desko in jih z nožem skupaj sekljajte. Nato jih dajte v multipraktik in jih sesekljajte v zaseki podobno zmes. Tradicionalno so sicer to počeli na roke z nožem ali pa v mlinčku za meso. Pešt spravite v steklenem kozarcu. Zmes morate dobro potlačiti v kozarec, da v njem ne ostanejo žepi zraka. Pešt lahko tako hranite nekaj tednov. Uporabljajte ga kot osnovo za kuhanje enolončnic, a tudi za kislo zelje ali kislo repo, lahko pa ga kot namaz namaže na popečen kruh.

Ne spreglejte