Nedelja, 14. 1. 2018, 19.06
6 let, 3 mesece
Olimpijski spomini (1.) - Alenka Dovžan
Pred olimpijskimi igrami življenja še na testiranje spola #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,33
Nekdanja alpska smučarka Alenka Dovžan se je podpisala pod prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. V Lillehammerju je leta 1994 zasedla tretje mesto v kombinaciji, kar jo je zapisalo med tvorce slovenske olimpijske zgodovine. A še pred pomembnim nastopom jo je čakal test. Z njim je ena od najbolj prepoznavnih članic smučarskega rodu vražjih Slovenk morala potrditi svoj spol.
Alenka Dovžan, ki je ena od nosilk slovenske olimpijske bakle, ki te dni potuje po krajih z največ olimpijci, je nastopila na treh olimpijskih igrah.
Prvič leta 1994 v Lillehammerju, štiri leta pozneje v Naganu in leta 2002 še v Salt Lake Cityju. Najuspešnejša je bila prav na prvih, na Norveškem, kamor je pripotovala kot 17-letno dekle, ki je računalo zgolj na nabiranje dragocenih izkušenj, domov v Mojstrano pa se je vrnila kot polnoletna smučarska princesa s prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo okrog vratu.
Dovžanova je bila ena od nosilk slovenske olimpijske bakle, ki je včeraj pripotovala v svoj domači kraj, Mojstrano. Baklo so nosili tudi nekdanji deskar Dejan Košir in smučar Jure Košir, na glavno prizorišče, v park olimpijcev v Mojstrani, pa jo je prinesla najstarejša slovenska olimpijka Mara Rekar.
Spomini nanjo so sveži, če ne drugega, jih vsake štiri leta v času pred zimskimi olimpijskimi igrami na plano izbezamo mediji.
"Na Norveškem sem bila tihi in ne glavni favorit," se spominja sogovornica, ki se ji je prva priložnost za olimpijsko odličje ponudila že dan po 18. rojstnem dnevu, 12. februarja 1994, na superveleslalomu, kjer se ji je nasmihala zlata olimpijska medalja, a je zaradi napake na zavoju (podobno kot Špela Pretnar), ta je pozneje postal znan kot slovenski zavoj, ostala brez nje. Sebi in javnosti se je oddolžila nekaj dni pozneje, na kombinacijski preizkušnji, kjer je osvojila bron.
Bronasta medalja iz kombinacije Alenke Dovžan je bila prva olimpijska medalja za samostojno Slovenijo. Slovenska reprezentanca je na OI v Lillehammerju leta 1994 osvojila kar tri. Jure Košir in Katja Koren sta se v zgodovino vpisala kot dobitnika slalomskega olimpijskega brona.
"Ko smo videli, da je medalja res moja, je v cilju zavladalo nepopisno veselje," se je v obdobje izpred 20 let zazrla nekdanja smučarka, ki jo je v olimpijski vasi pričakalo prav posebno presenečenje. Fantje iz slovenske reprezentance, s smučarskim skakalcema Francijem Petkom, pristojnim za zbijanje šal, in Matjažem Zupanom so ji namreč pripravili posrečeno dobrodošlico.
Tudi v parku olimpijcev v Mojstrani je Alenka pustila svoj pečat.
"Od modrčkov do spodnjih hlač, vse je viselo na vrvi ..."
"V čast medalji so vso mojo prtljago izobesili po olimpijski vasi. Od modrčkov, spodnjih hlačk, kopalk, brisač, vse je viselo na vrvi, kot ponavadi visi mokro perilo. Pripravili so nam res lep mini sprejem. Bilo je res noro, morda še bolj zato, ker so bili to neki drugi časi.
Slovenija je bila mlada samostojna država, na mednarodnem zemljevidu smo se šele uveljavljali in ti slovenski rezultati so bili za Slovenijo res pomembni.
Spomnim se, da so mi na novinarski konferenci po kombinacijski tekmi številni novinarji zastavljali vprašanja o političnem položaju v naši državi in da mi je zaradi težav z angleščino in zapletenih vprašanj pri odgovorih na pomoč moral priskočiti Tone Vogrinec. Kot 18-letno dekle me te stvari takrat res niso zanimale."
Alenka Dovžan o spominih na OI v Lillehammerju (posneto leta 2014):
Video: Dean Gostimirovič, Luka Petrič, Uroš Majerle
Tudi na olimpijsko vzdušje v Lillehammerju jo vežejo lepi spomini, precej lepši kot z naslednjih dveh izdaj iger, ki so jih okrnili preveč razkropljene lokacije ali zaostreni varnostni ukrepi. "Vsi smo bili zelo povezani in vsi smo živeli v olimpijski vasi, to je tisto, kar Lillehammer dela tako poseben."
"Sex test"
Za Alenko je bil nekoliko poseben tudi zaradi testa spola (sex test), ki je bil predpogoj za nastop na igrah. "Preostala dekleta so test opravila že na igrah v Albertvillu leta 1992, mene pa je čakal v Lillehammerju. Spomnim se, da sta do mene pristopila zdravnik in trener, češ da moram to nujno opraviti, saj sicer ne bom mogla tekmovati," se spominja danes 42-letna Gorenjka, ki se že več kot desetletje na Jesenicah uspešno ukvarja z gostinstvom.
Kombinacijski slalom, ki je Dovžanovi prinesel olimpijsko medaljo.
Test je bil preprost. Zahteval je le oddajo vzorca sline, v katerem so namerili vsebnost ženskih hormonov. Po Alenkinih spominih se je namreč tudi v smučarskem cirkusu v preteklosti že izkazalo, da je med dekleti tekmoval tudi moški, torej podobno, kot so bili primeri v svetu atletike.
"Po opravljenem testu sem dobila knjižico, na kateri je pisalo feminile," se spominja. "Ne vem, do kdaj so te teste še opravljali, predvidevam pa, da so jih z uvedbo nenapovednih dopinških kontrol leta 2002 ali 2003, ko je bilo bolj kot ne vse jasno, ukinili. Pred tem so namreč doping teste opravljali samo na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah."
"Smučarska kariera mi je dala izkušnje, ki mi jih klasična šola vsekakor ne bi mogla dati. "
Učna lekcija življenja
Dovžanova danes na celotno smučarsko kariero gleda kot na odlično popotnico in šolo za življenje. "Dala mi je izkušnje, ki mi jih klasična šola vsekakor ne bi mogla dati.
Še danes spoznavam, da je praksa veliko več vredna kot teorija, in na izkupiček olimpijske medalje gledam bolj kompleksno.
Olimpijska medalja je nekaj, kar ostane za vedno, kar je del zgodovine, je pa vredna toliko, kolikor jo sam iztržiš," ugotavlja na podlagi izkušenj.
Alenka Dovžan o prehodu iz športa v gostinstvo (posneto leta 2014):
Video: Dean Gostimirovič, Luka Petrič, Uroš Majerle
"Čez noč si prepuščen samemu sebi"
Pravi, da je bil prehod iz športa izredno težaven in stresen. "Lahko ga primerjam z menjavo države. Prej si neko obdobje obkrožen z določenimi ljudmi in ko je tega konec, te čaka povsem drug svet in okolje.
Čez noč smo ostali prepuščeni samemu sebi. Meni so na primer že takoj po najavi konca kariere z ministrstva, kjer sem bila zaposlena pri policiji, poslali delavsko knjižico, vrniti pa sem morala tudi sponzorski avto," je pripovedovala Alenka, ki ocenjuje, da je danes za športnike po koncu kariere precej bolje poskrbljeno.
Z možem, nekdanjim hokejistom Edvinom Karahodžičem, že 14 let vodita gostilno Ejga na Jesenicah.
Sama svoj gospodar
Zase je poskrbela kar sama, s svojim delom. "Že od nekdaj sem vedela, da se želim lotiti posla, kjer bom sama svoj gospodar in kjer bo vse odvisno od mene," pravi Alenka. "Že od 14. leta, ko sem med počitnicami delala v gostilni pokojnega Saša Robiča, sem sanjala o svojem lokalu, gostilni, restavraciji."
Usoda je hotela, da je spoznala partnerja (nekdanjega hokejista Edvina Karahodžiča, op. a.), ki prihaja prav iz gostinskih vod. "Takrat naju je povezoval šport, pa tudi želja, da po karieri zaplujeva v gostinske vode," sklene Alenka, ki del svoje športne zgodovine razstavlja tudi v svoji gostilni Ejga na Jesenicah (olimpijski kotiček bo v kratkem doživel razširitev), na jedilnem listu pa med drugim ponuja tudi Alenkin štrudl in zavoj ter Ervinov plošček. Spomin na njuno športno preteklost ...
V njej je tudi lično urejen olimpijski kotiček, kjer so razstavljeni predmeti iz kariere Alenke Dovžan.
Na jedilniku Alenkine gostilne sta tudi Alenkin zavoj in Edvinov plošček.
