Nika Križnar
Ema Klinec
Nedelja, 19. 2. 2023, 4.00
1 leto, 2 meseca
Skok v športno preteklost
Začelo se je, še preden se je Slovenija osamosvojila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,83
Slovenski športniki in športnice so na nordijskih svetovnih prvenstvih osvojili 15 odličij. Prvega je okoli vratu prejel Franci Petek, zadnjega Nika Križnar.
Le še nekaj dni nas loči od domačega svetovnega nordijskega prvenstva v Planici. Ozrli smo se v zgodovino in pogledali, kaj je na svetovnih nordijskih prvenstvih v samostojni državi uspelo slovenskim športnicam in športnikom. Pravzaprav se je vse skupaj začelo že nekaj mesecev pred osamosvojitvijo.
Od 21. februarja pa do 5. marca bo v Planici nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenske tekmovalke in tekmovalci so se 15. februarja predstavili slovenski javnosti in nobena skrivnost ni, da si v slovenskem taboru želijo medalje. Največ možnosti imajo skakalke in skakalci. Ti so v letošnji sezoni nanizali že kar nekaj izjemnih rezultatov, medtem ko je pri smučarjih tekačih te možnosti manj. Sploh potem, ko se je Anamarija Lampič odločila, da se posveti biatlonu.
Franci Petek je svetovni prvak postal leta 1991.
Vedel je, da bo njegova
V vseh teh letih samostojne Slovenije se je v slovenskih nordijskih vitrinah nabralo 15 kolajn s svetovnih prvenstev. Prvo je dosegel smučarski skakalec Franci Petek, potem ko je pri komaj 19 letih leta 1991 v italijanskem Predazzu postal svetovni prvak in s tem poskrbel za veliko veselje v slovenski športni javnosti.
Franci Petek je takrat sicer nastopal še pod zastavo Jugoslavije, ampak do takrat se je slovenski narod na plebiscitu o samostojnosti Slovenije z veliko večino odločil, da se želi osamosvojiti. 25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna država.
"Vedel sem, da bo moja. Jasno pa je, da te kar obnori sreča, ko jo dobiš. Komaj sem dojel, da je nesrečni Japonec tako slabo skočil in sem potem jaz postal svetovni prvak," se je v enem izmed pogovorov za Sportal spomnil zgodovinskih trenutkov na skakalnici pri naših zahodnih sosedih.
Pri teku na smučeh smo čakali nekoliko dlje
Petra Majdič je srebro osvojila leta 2007.
V Sloveniji je za pravo tekaško evforijo poskrbela Petra Majdič, ena od najboljših slovenskih športnic v zgodovini Slovenije. Majdičeva je nase opozorila že leta 2001, ko je na šprinterski tekmi v Asiagu dosegla prve stopničke na tekmah svetovnega pokala. Za prvo medaljo na svetovnih prvenstvih pa je morala počakati do leta 2007, ko je v klasičnem šprintu v japonskem Sapporu osvojila bronasto medaljo. Sicer ima največ medalj s svetovnih prvenstev Anamarija Lampič.
Komaj je čakala, da se vse skupaj začne
"Pritisk je bil pred prvenstvom vsekakor velik. Pravzaprav sem komaj čakala, da se vse skupaj začne, saj res nisem imela več potrpljenja čakati. Uspel mi je odličen nastop. Iz kroga v krog sem tekla boljše, na koncu, moram priznati, sem videla tudi zlato kolajno okrog vratu. Nepozabno, rečem lahko le, na to smo čakali," je pred 16 leti po tekmi za Radio Slovenija povedala Majdičeva.
Oberstdorf najuspešnejši do zdaj
To sta bili prvi odličji v skokih in tekih, zdaj pa se dotaknimo še najbolj svežih kolajn z nordijskih prvenstev v tekih in skokih, dosežkov, starih slabi dve leti, ko so slovenski športniki zelo uspešno nastopali v Oberstdorfu in se vrnili s kar šestimi odličji, štirimi tekaškimi in dvema skakalnima.
Najbolj vesel je bil 25. februar, ko smo se veselili kar dvakrat. Ema Klinec je postala prva Slovenka z zlatim odličjem na nordijskih prvenstvih v samostojni državi. Slavila je na srednji napravi. Isti dan je do prve posamične kolajne s tretjim mestom na klasičnem šprintu prišla še nekdanja tekačica Anamarija Lampič. Sledila je ekipna srebrna kolajna skakalk (Ema Klinec, Nika Križnar, Urša Bogataj, Špela Rogelj), pa tretje mesto Anžeta Laniška na srednji napravi.
Ko Anamarija vklopi turbo
Pod zadnjo tekaško kolajno se je podpisal tandem Anamarija Lampič in Eva Urevc, ki je v spomladanskih razmerah na tekmi v ekipnem šprintu osvojil bron. Slovenki sta za zmagovalkama, Švedinjama Majo Dahlqvist in Jonno Sundling, zaostali 3,46 sekunde.
Eva Urevc in Anamarija Lampič sta se veselili brona.
Odločitev o kolajnah je padla v predzadnji in zadnji predaji. Urevčeva je predzadnjo predajo dobila kot druga, z 1,7 sekunde za vodilno Sundlingovo, nato pa najprej padla na peto mesto in Lampičevi predala kot šesta, za Švedsko, Rusijo, Norveško, ZDA in Švico. Obe tekmovalki sta pozneje dejali, da po zadnji predaji nista več verjeli v kolajno, a ... Lampičeva je v zadnji postaji uprizorila izjemen sprint, ujela stik z najboljšimi in na koncu v boju za tretje mesto za slabe pol sekunde prehitela Rusinjo Natalijo Neprjajevo.
"Vsaka medalja šteje, sicer ni zlata, kot se je morda pričakovalo. Vzeti je treba tisto, kar je na voljo v danem trenutku in česar smo zmožni. In mislim, da je bron več kot dovolj danes. Še enkrat pohvala in zahvala našemu servisu, ves teden delajo zelo dobro, neverjetno. Imeli sva res dobre smuči, na tako mehki progi brez njih ne bi bilo te medalje. Komaj čakam pa podelitev. Tam bova skupaj z Evo, ne bom sama in to je res odlično," je takoj po bronu medijem dejala Lampičeva, Urevčeva pa dodala: "Več ne bi mogla dati temu, kar sem. Vesela sem, da je bilo tudi to dovolj za medaljo. Ko sem predala z zaostankom Anamariji, nisem verjela, da se to lahko zgodi. Potem pa je v ciljno ravnino prišla skupaj z Rusinjo in tedaj sem si dejala, 'to pa bi se vendarle lahko izšlo'. In se je, neverjetno vesela sem."
Nika Križnar: Prekrasen dan
Povsem zadnja kolajna z nordijskih prvenstev pa pripada skakalki Niki Križnar. Razveselila se je na veliki skakalnici, ki so jo pred dvema letoma sploh prvič vključili v program skakalk na prvenstvih.
Pod zadnjo slovensko kolajno na nordijskih prvenstvih se je s tretjim mestom na veliki skakalnici 3. marca 2021 podpisala Nika Križnar.
Križnarjeva, ki je na prizorišče pripotovala kot vodilna skakalka svetovnega pokala, je po prvi seriji zaostajala le za poznejšo svetovno prvakinjo Maren Lundby. Konkurenca je bila povsem zgoščena, Lundbyjeva je zadržala prvo mesto, odlično je napadla Sara Takanaši, s četrtega mesta napredovala do drugega, Križnarjeva pa je osvojila bron.
"Ostala sem brez besed. Prekrasen dan je za mano. Ne vem, kaj naj rečem. Res sem si to želela, danes pa mi je uspelo. Na vrhu pred finalnim skokom sem bila pod takšnim pritiskom, da nisem vedela, kaj naj naredim. Danes sta mi uspela dva vrhunska skoka. Zaupala sem vase. Vem, da znam skočiti. Svoja današnja nastopa poklanjam glavnemu trenerju Zoku (Zoranu Zupančiču, op. a.), hvala za vso podporo," je s solzami sreče takrat v izjavi za TV Slovenija dejala Križnarjeva.
Ta ne skriva, da je ena od redkih stvari, ki ji še manjkajo v bogati zbirki odličij, zlato s svetovnega prvenstva. Čeprav ji v letošnji sezoni ne gre po načrtih, pred tedni se je umaknila in vrnila k osnovam, na domačem prvenstvu ne beži pred visokimi cilji.
Preberite še:
