Slovenskemu skakalcu, ki je pri 27 letih končal kariero, Slatnar odprl vrata

Ko športnik dobesedno skoči iz kariere na delovno mesto, je to dobrodošlo z različnih vidikov. Zlasti če pride v okolje, kjer se dobro počuti, in morda celo ohrani stik s športom, s katerim se je ukvarjal. Pri 29-letnem Roku Justinu se je to zgodilo. Ugibanj, kaj bo počel po koncu športne poti, ni bilo. V zadnjih letih kariere je že potrkal na vrata Petra Slatnarja. Razlog? Želel je opravljati prakso, ki jo je moral pospraviti pod streho med študijem na višji strokovni šoli za strojništvo v Ljubljani.

Opravljal tri stvari hkrati in imel celo najboljšo sezono

Zanimivo je, da je imel ravno v času, ko je bil najbolj zaseden, najboljšo sezono, če gledamo z vidika svetovnega pokala. V sezoni 2019/20, ki je bila njegova predzadnja, je šestkrat prišel med dobitnike točk in se dvakrat pohvalil s 16. mestom, kar je tudi njegova najvišja uvrstitev med elito. V celinskem pokalu je na primer skočil do enajstih zmag.

Že med kariero je pri Slatnarju opravljal prakso. Foto: Ana Kovač

"Ko sem končeval kariero, sem opravljal tri stvari. Skakal in treniral sem, po treningu sem opravljal prakso, zvečer pa imel še izredni študij. Urnik je bil natrpan. Dejal sem si, da moram to prestati, ker bo potem lažje," je nekdanji državni prvak pogledal nekaj let v preteklost.

Sportal Nekdanji slovenski smučarki se je na Japonskem odprl nov svet

"Živeti je treba naprej, treba je kaj zaslužiti"

Na vprašanje, zakaj mu ni uspel želeni preboj v svetovnem pokalu, je odgovoril: "Če bi vedel, bi to naredil. Ne vem. Tega vprašanja si potem sploh nisem več zastavljal. Naučil sem se veliko, dobil sem delovno vnemo, delovne navade, vzdržljivost in se naučil ohranjati mirne živce tudi v zasebnem življenju. Prav tako je bilo treba gledati s finančnega vidika. Živeti je treba naprej, treba je kaj zaslužiti. Pri skokih ni bilo velikega zaslužka. Tako se je izšlo, a ni mi žal."

V karieri je dosegel enajst zmag v celinskem pokalu, pravi preboj med elito pa mu nato ni uspel. Foto: Sportida

Debi v svetovnem pokalu je dočakal pred slabimi desetimi leti v Lillehammerju, istega leta je nase opozoril na tekmah poletnega grand prixa, ko je bil v Hakubi na Japonskem peti. Takrat je zmagal legendarni Japonec Noriaki Kasai.

Ostaja v stiku s skoki, pri Slatnarju pomaga pri razvoju

26. marca 2021 je na Letalnici bratov Gorišek v Planici pri 27 letih opravil zadnji polet in se odločil, da pod tekmovalno športno pot potegne črto: "Ni bilo več napredka. Želel sem si biti vsaj na odru za zmagovalce ali med deset v svetovnem pokalu. Najboljši rezultat je bilo 16. mesto. Naredil sem šolo, prakso pri Petru Slatnarju, kjer mi je bilo okolje všeč, in ostal. Zelo sem vesel, da ostajam v stiku s smučarskimi skoki ter pomagam skakalcem z okovji in pri razvoju."

Pri Petru Slatnarju skrbi za razvoj. Foto: Ana Kovač

Tudi sam poudarja, da je za smučarskega skakalca težko, če v svetovnem pokalu ni visoko in je pogosto na prepihu med celinskim pokalom in elito: "Pri meni je bila težava ravno to, da sem bil tu vmes. V celinskem pokalu sem bil dober, pravi preboj med elito pa mi ni uspel. Na koncu se ti zdi zamalo, ker vlagaš veliko v eno stvar in ni nobenega povratnega plačila."

Slatnarju je hvaležen za priložnost, glede skokov sodeluje z njim in Urbancem

S Slatnarjem se je hitro dogovoril. Zaupanje je bilo obojestransko, gorenjski podjetnik pa je še enkrat pokazal, da ima veliko skakalno srce. Že pred leti, ko se je Elan umaknil iz skakalnega sveta, se je odločil nadaljevati slovensko tradicijo skakalnih smuči pod svojim imenom.

"Lepo mi je, ko pride od načrtovanja in izrisa ideje do uresničitve. Zelo sem hvaležen Petru, da mi je dal priložnost." Foto: Ana Kovač

"Ko sem potreboval poligon za prakso, sem ga vprašal, ali jo lahko opravljam pri njem. Vendarle je pri njem strojništvo, kar sem študiral. Takoj me je vzel. Sprva sem delal na strojih, nato sem začel risati 3D-izdelke in jih poskušal narediti na stroju. Lepo mi je, ko pride od načrtovanja in izrisa ideje do uresničitve. Zelo sem hvaležen Petru, da mi je dal priložnost. Zelo dobro sodelujemo. Dober šef je. Ima veliko znanja in idej. Vseskozi je na voljo za mnenje. Delamo in razmišljamo o stvareh, ki so vpete v šport, s katerim sem se vso kariero rad ukvarjal, torej povezane s smučarskimi skoki. Če naredimo kaj novega in tekmovalci to pohvalijo, je občutek dober," je razlagal z navdušenjem.

Večinoma se ukvarja z razvojem, ki obsega širok spekter (smučarski skoki, motorji, jadrnice, avtomobilizem, letalstvo …), za kar ima Slatnar štiri zaposlene. Kar zadeva razvoj pri smučarskih skokih, je ob Slatnarju še nekdanji skakalec Rok Urbanc, ki že vrsto let dela v podjetju: "Ko pride do ideje, se s Petrom usedemo in pogovorimo, kako približno bo zadeva videti. Pogovorimo se, idejo damo na list papirja, potem jaz to izrišem in naredimo prototipe. Novost preverimo na Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Če je odgovor pozitiven in če so tekmovalci zadovoljni, sledi množična proizvodnja."

Na vidiku novosti, ideja je zavora za skakalne smuči

O tem, ali je kaj novega na vidiku, je povedal: "Nenehno je kaj novega. Razvija se glava, zadnji sistem, ideje so pri klinčkih, da bi bil način vpetja drugačen in da se ne bi zgodilo kaj takšnega kot pri Petru Prevcu, ko je na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici padel. Da bi bilo stoodstotno. Čevelj stoji, ker čakamo na pravila FIS. Malce se vleče. Večinoma se ukvarjamo z okovjem. Zdaj delamo skakalno zavoro. Fis je dal idejo, da bi jo imeli kot pri alpskih smučeh. Ko pride do padca, gre zavora dol. Ta zavora bi bila na zadnjem sistemu. Če bi tekmovalec padel, bi se smučka odpela, zavora bi se sprožila in smučka bi se ustavila. Da ne bi priletala v bando, tekmovalca ali poletela med gledalce. To je ideja, ki jo razvijamo in o kateri razmišljamo."

Pri svojem delu je natančen, kot je bil že med skakalno kariero. Foto: Ana Kovač

Pomembno je predvsem to, da je našel pravi prostor, kar ni vselej lahko. Mnogi se po koncu športne poti kar nekaj let iščejo. V delu uživa in v tem se vidi tudi v prihodnje: "Leto in pol sem med kariero že delal, zato sem točno vedel, kaj me bo čakalo. Ne moreš z danes na jutri reči, da boš končal kariero in šel iskat službo. Sem tak človek, da moram imeti stvari urejene. Načrt sem si postavil in tako je tudi bilo. V tem delu uživam in za zdaj ne razmišljam o čemerkoli drugem. Kolektiv je zelo dober. Z veseljem pridem v službo in delam."

Njegov obraz bodo lahko ljubitelji smučarskih skokov videli v živo tudi konec marca, ko bodo poleti na Letalnici bratov Gorišek, saj bo poligon v dolini pod Poncami pravi za pogovore s skakalci glede razvoja opreme. Na vprašanje, ali bi se upal spustiti po planiški lepotici, je za konec z nasmeškom na obrazu odgovoril: "Šel bi gor. Če bi si upal, pa ne vem."