Peter Prevc si je oddahnil

Za najboljšega skakalca pretekle sezone Petra Prevca prihaja novo poglavje v karieri. Če je v preteklih letih napadal vrh, so zdaj drugi tisti, ki bi ga radi z njega izrinili. V poletnem obdobju je trdo delal, da bi tudi v novi zimi, ki se bo začela 25. novembra s tekmo v Kuusamu, mešal štrene pri samem vrhu. Zaradi vseh uspehov, s katerimi se lahko pohvali, je med najslavnejšimi osebnostmi v Sloveniji. "Vsega je več. Vsak bi rad kaj od mene. Dobro je v domačem okolju, zanje si človek, ne slavna osebnost," pravi Prevc.

Lani je osvojil veliki kristalni globus, mali kristalni globus v razvrstitvi poletov, prestižno novoletno turnejo, zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih, rekordno število točk (2.303) in zmag (15) v eni sezoni ... Foto: Vid Ponikvar V pretekli zimi ste stopili na vrh. Kakšen je razgled?

Uuu, ne gledam več dol. Točke so se že izbrisale. Nimam časa gledati naokoli, ker je okoli mene toliko stvari. Preprosto delam.

Kaj pa takrat, ko ste stopili na vrh?

Oddahnil sem si. Postal sem sproščen. Nisem evforičen človek, kar sem že večkrat poudaril. Zadovoljen sem bil s samim seboj.

Sodeč po slikah, ki jih objavljate na socialnih omrežjih, tudi sami radi osvajate vrhove v naravi …

Prav veliko ne hodim, ker trenerji niso veseli, če grem v hrib. Čeprav bi si večkrat želel. Težko je vleči vzporednice med športnim in gorskim vrhom. Ko si na vrhu hriba, si šele na pol poti in te čaka še pot navzdol. Je pa res, da postanem, na kateremkoli vrhu že sem, ali je to športni ali gorski, pomirjen.

Peter nekoliko drugače 1. del - reševanje v požaru

Kateri je bil najvišji vrh, na katerega ste stopili?

Triglav, nanj sem res hodil. Letos spomladi sem bil na smučanju blizu 3.000 metrov nadmorske višine, a takrat z gondolo.

Kolikokrat ste bili na Triglavu?

Trikrat.

So vas krstili?

Prvič naju je s Cenetom odpeljal na vrh oče in naju simbolično krstil. Zato pa je bilo dobro v drugo, ko smo šli z mladinsko reprezentanco in sem lahko krstil jaz (smeh, op. p.). Dobro smo se imeli, ker je bila družba mlajša.

Moram pa povedati, da mi zdaj Triglav ni več tako všeč, ker se vzpenjajo procesije ljudi in postaja že nevarno.

 

Kakšen je bil pa vaš vikend? ☺ // How was your weekend? 😉 #nedeljsko #izlet

A photo posted by Peter Prevc (@pprevc) on Oct 31, 2016 at 12:21pm PDT

Ali je sprostitev razlog za odhod v hribe?

Všeč so mi tisti hribi, na katerih srečaš čim manj ljudi. Oziroma srečaš tiste, ki so zelo veliko v hribih in vedo, kako se vesti. Ne da imajo v roki zvočnik in poslušajo glasbo ter potem na vrhu naredijo zabavo. Rad vidim ljudi, ki pridejo gor, pozdravijo drugega, rečejo tri besede o vremenu, nato pa se vsak zazre okoli sebe zazre in se zagleda.

Ali so kakšne vzporednice med trenutkoma, ko stojite na vrhu hriba in na najvišji stopnički odra za zmagovalce?

Težko bi rekel. Pomirjen sem na obeh vrhovih. Ko gledaš hribe, vidiš večnost hribov, dolin. Ko si na vrhu stopničk, ponavadi vidiš evforijo. Vrha sta povsem različna.

Peter nekoliko drugače 2. del - kdaj je nazadnje jokal

Po izjemni sezoni ste se spustili spet v dolino in nabirali moč za nov podvig. Kako težak je videti nov vzpon, če zdaj pogledate navzgor?

Vsako sezono je strmo. Bomo videli, kako bo šlo. Pričakovanja so velika. Kako se bo razpletlo, bo pokazal čas.

Ali ste v dolini postorili vse, kar potrebujete za vzpon?

Potreniral sem dovolj. Mislim, da smo s trenerji delali podobno kot lansko sezono. Lani je delovalo. Zakaj ne bi tudi letos? Je pa v skokih kratka pot od junaka do bedaka.

"Ko zelo dobro skočim, se začnem spraševati: Je to to? Je dovolj? So drugi pripravili kaj boljšega?" Foto: Grega Valančič/Sportida Kako velik nahrbtnik boste nosili v klanec? Ali je že zdaj težak?

Vsak dan je težji. Bolj ko se približuje sezona, bolj se sprašujem, ali sem dovolj pripravljen, ali je vse v redu. Več stvari me začenja skrbeti. Takrat si želiš, da bi se tekme čim prej začele. Da vidiš, ali si slab ali dober in ali moraš kaj še izboljšati.

Kakšne skrbi imate?

Ko zelo dobro skočim, se začnem spraševati: Je to to? Je dovolj? So drugi pripravili kaj boljšega? Ali bodo smuči dobre tudi tam, ko bo mraz? Veliko zapletov nastane, ki niso potrebni.

Ali bi potem sezono že prestavili na ta konec tedna?

Skoraj … A bi me potem začelo skrbeti že pred mesecem (smeh, op. p.).

Koliko se je za vas spremenilo življenje, ko ste stopili v mesto šampionov? Že prej ste bili priljubljeni, zdaj še bolj …

Vsega je več. Pri meni se stopnjuje počasi, iz leta v leto, kar je dobro. Nisem prišel kar iz ničle. Vsak bi kaj rad od mene. Dobro je v domačem okolju, zanje si človek, ne slavna osebnost.

Peter nekoliko drugače 3. del - če ne bi bil skakalec

Kako je videti, ko Peter Prevc stopi iz hiše? Se vaša pot od točke A do točke B časovno bistveno podaljša?

Nič, skrajša se, ker grem tako hitro, da me nihče ne zaustavi (smeh, op. p.). Ali naj se naredim, da treh ne slišim, ali ne? Če se bom ustavil za enega, jih bo takoj prišlo deset. Če vidijo, da je nekomu uspelo, hočejo priložnost pograbiti še preostali. To je tako, kot če bi dali banjico sladoleda na cesto in rekli: kdor prej pride, prej melje.   

Kako doživljate ves pomp okoli vas? Novinarji moramo o vas čim več pisati, ljubitelji skokov bi vas najraje hoteli imeti v svoji dnevni sobi …

Privajam se ... Imeti moraš čim več dobre volje. Nekdo, ki bi se rad z mano fotografiral, ni nič kriv, če sem jaz slabe volje in sem do njega oster. Še vedno se navajam.

Najdete svoj mir?

Pri tem pa ni težav. Se sploh ni treba truditi. Če je kakšen dogodek, ni miru. Ko se umaknem in si želim mir, takrat ga imam.

Zaradi takšne sezone se je tudi na finančnem področju pri vas veliko spremenilo. Ali imate vse pod nadzorom?

Dal sem pod nadzor. Med sezono, ko sem zaslužil vsak teden in imel za postoriti toliko stvari, kdaj nisem bil povsem prepričan, ali sem že vse dobil, vse plačal ... Nato se vzameš v roke in si rečeš, da je treba za to skrbeti, zlasti ker so tako velike številke.

Peter nekoliko drugače 4. del - pesmi na telefonu

Ali je biti bogat privilegij?

Kaj vem … Denar je sveta vladar. Zelo sem vesel, da sem s svojim delom prišel do tega, da mi ni treba gledati na vsak evro, ki ga bom zapravil. Verjamem, da je težko, če si brez denarja. Zato tudi pomagam tistim, za katere vem, da to potrebujejo. Veliko je revnih, ker z denarjem ne znajo pravilno razpolagati.

Zadnjič sem se pogovarjal s predsednikom zbora in odbora za smučarske skoke Ljubom Jasničem, dejal je, da ste ob podpisu pogodbe vprašali, ali bo dovolj denarja tudi za mlajše generacije in njihov razvoj. Čutite odgovornost?

Tisto izjavo bi vzel malce z rezervo … Vem, da se vsako leto namenja za mladinski pogon, kar je dobrodošlo. Ko sem bil v mladinski reprezentanci, sem imel dres oziroma dva na sezono in sem bil tega vesel. Zdaj imajo mladinci skoraj neomejen dostop, kar je super. Gredo na priprave … Čeprav se je že meni zdelo vau, ko sem dobil zastonj dres in šel na priprave – ne samo med šolskimi počitnicami, ampak tudi med letom. Zdaj je vse urejeno. Upam, da se bo uredilo še v klubih, da ne bodo toliko tarnali. Da bodo klubski trenerji bolje plačani.

V novi sezoni bo skakal na smučeh slovenskega proizvajalca Petra Slatnarja. Foto: Grega Valančič/Sportida Kaj vam sploh pomeni denar?

Predvsem sredstvo za preživetje. Po drugi strani tudi užitek, če si privoščiš potovanje ali kaj podobnega.

Potovanja imate radi …

Zelo, ker je takrat odklop. Zamenjaš okolje in ne razmišljaš vedno o isti zadevi.

Ste kdaj že dali denar kakšnemu brezdomcu?

Predvsem Kraljem ulice, ko sem v Ljubljani. Vendarle nekaj naredijo za to. Kdaj je pa težko … Sam sem prišel do denarja tako, da sem treniral. Večina jih hodi v šolo in se trudi vsak dan. So pa tudi takšni, ki so zelo nesramni in čakajo, da jim bo kdo kaj prinesel. Pa nimam nič proti temu.

Včasih celo slišiš, da je v ozadju organiziran kriminal. Daš denar brezdomcu, on mora dati delež šefu, potem pa se vprašaš, kam je šel ta svet. Veliko lažje bom dal denar tistemu, ki bo na primer igral kitaro.

Zdaj ko ljudje vedo, da zaslužite več, vas je že kdo pobaral, ali bi mu posodili denar?

Dva sta bila povsem neznana. Dobil sem elektronsko pošto. Takšne preusmerim drugam, ker je Slovenija socialna država, imamo Zvezo prijateljev mladine in ogromno organizacij. Kaj se je zgodilo potem, ne vem.

Videti je, da vsako stvar doživljate zelo mirno, ko govorimo o denarju ter tudi o skokih. Ne kažete veliko čustev?

Skop sem (smeh, op. p.). Ne vem, zakaj bi se z denarjem razkazoval. Z denarjem precej hitreje izgubiš kolege, kot jih dobiš. Morda kolegom večkrat častim kakšno pijačo kot prej. Tu se konča. Zakaj bi se z nečim postavljal?

Peter nekoliko drugače 5. del - kateri igralec bi ga upodobil

Kako pri sebi doživljate zmage?

Par sekund, minut je v meni evforija, nato se umirim. Tako sem odraščal, užitki so kratki. Glava se je tega navadila.

Poraze? Se pri njih razjezite?

Tisti, ki me poznajo, me pogledajo in natanko vedo, kako je z mano. Vedno analiziram, zakaj se je poraz zgodil in kaj moram izboljšati.

Vas podžge?

Zagotovo. Razjezi me.

"Nikjer ne smeš biti hinavski. Dolgoročno to ne prinese nič dobrega." Foto: Grega Valančič/Sportida Za skakalce velja, da imate dve družini. Ena so sorodniki, drugo sestavljajo trenerji, reprezentančni kolegi. Sta si družini v čem podobni?

Povsod moraš skrbeti drug za drugega. Nikjer ne smeš biti hinavski. Dolgoročno to ne prinaša koristi. Je pa v skokih veliko bolj individualna družina. Povsod pomagamo drug drugemu, pogovorimo se, če kdo to potrebuje. Pri skokih se zgodi še, da drug drugega včasih v drek namočimo (smeh, op. p.).

Ste v skakalni družini že kdaj povzdignili glas na koga ali obratno?

Razumljivo se zgodi tudi to. Malce povzdigneš glas, potem te začnejo drugi zbadati, zakaj si nervozen, kaj se ti je zgodilo, in je že dobro.

Tudi na šefa Janusa ali on na vas?

Nad trenerji malokrat povzdignemo glas. Si ne upamo (smeh, op. p.).

Vas prizadene, če kdo povzdigne glas nad vami?

Najprej se aktivira obrambni mehanizem. Verjetno bi najprej zalajal nazaj ali pa se naredil užaljenega.

Kje vidite razlog, da ekipa pod vodstvom Gorana Janusa že pet let deluje tako dobro?

Vsak skrbi zase. Na treningu vemo, da mora vsak delati zase. Ne smeš imeti v glavi, da če nekdo nečesa ni naredil, tudi ti ne boš. Ko je treba pomagati, pomagaš drugemu.

Strokovno vodstvo, ki je v reprezentanci zadolženo za tehnični del skokov: Nejc Frank, Goran Janus in Jani Grilc. Za kondicijsko pripravljenost skrbi Matjaž Polak. Foto: Vid Ponikvar V tem obdobju se je nabralo tudi veliko pokalov. Imajo kakšno posebno mesto?

Vse gre v škatlo in je rešeno. Najmanj prostora zasede, prah se ne nabira …

Kaj pa ti pomembni pokali, kot so zlati orel z novoletne turneje, medalje z olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, veliki kristalni globus …

Vse je zaklenjeno, spravljeno. Ni na dosegu. Morda bo kaj drugače, ko bom starejši. Kar si naredil, je treba dati v arhiv in poskusiti, ali bo prišlo še kaj.

Ljubitelji skokov in novinarji vam želimo, da bi še naprej dosegali dobre rezultate in mešali štrene pri vrhu. Ali ste sam sebi največji tekmec?

Tudi jaz želim, da bi mi šlo dobro, ne vem pa, kako se bo vse skupaj obrnilo. Sam sebi največji tekmec? Bolj fizično, na skakalnici ne toliko.

Bolj sem mislil na to, da ne gledate, ali boste premagali Severina Freunda, Kamila Stocha in druge, ampak da poskušate sebe pripeljati do popolnosti.

To pa zagotovo. Egoistično gledam nase (smeh, op. p.). Gledam, kako napredujem, in se ne oziram na druge. Ko sem bil majhen, so mi starši dejali, naj se z drugimi ne primerjam. Zlasti ko sem v šoli slabše pisal in sem imel za izgovor, da so drugi tudi. Takrat so me vprašali, ali je kdo pisal pet, nato pa dodali, naj se raje primerjam z njimi.

Bratje Prevc: Peter, Domen in Cene. Na prvi tekmi v Kuusamu še ne bodo nastopili vsi trije, saj imata mesto v ekipi zagotovljeno Peter in Domen, a se tudi Cene približuje zasedbi za svetovni pokal. Foto: Grega Valančič/Sportida Kako se z leti spreminja odnos do bratov Ceneta in Domna?

Spreminja se tako, da ju vse manj gledam kot brata in mulca, ampak sta že precej velika, samostojna. Če bosta kaj naredila narobe, se bosta tudi sama rešila.

Verjetno bi bilo za vas lepo, če bi vsi trije bratje v sezoni skakali skupaj na tekmah …

Novinarji bi imeli veliko za pisati. Jaz gledam na to tako: če si trije Prevci zaslužijo nastop, si ga. Če si ga trije Tepeši, si ga trije Tepeši … Šport je gladiatorstvo. Če si, si, če te ni, te ni. Lepo bi bilo, zagotovo. Da bi bila doma zaradi tega kakšna veselica, pa ne verjamem.

Ali vidite vrh gore za prihodnjo sezono?

Ne. Sproti bomo gradili pot, lahko pa se po mesecu že vse zminira in podre.