Ponedeljek, 18. 3. 2024, 4.00
1 mesec, 1 teden
Intervju z legendo alpskega smučanja Ingemarjem Stenmarkom
Legendarni Ingemar Stenmark za Sportal tudi o prijateljstvu s Slovencem: Bil mi je kot brat ali oče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,11
Legendarni švedski smučar Ingemar Stenmark, zmagovalec 86 tekem svetovnega pokala, je v pogovoru za Sportal obujal spomine na Slovenijo in serviserja Jurija Vogelnika, s katerim ga druži posebna vez.
Nekdanji švedski smučar Ingemar Stenmark, ki je bil zaradi smučanja na elankah vedno tudi malo slovenski, danes praznuje 68. rojstni dan. V intervjuju za Sportal se je razgovoril o svoji povezavi s Slovenijo in dolgoletnem serviserju, Radovljičanu Juriju Vogelniku, ki mu je bil kot brat ali oče. Priznal je, da v času kariere nikoli ni razmišljal o tem, da ustvarja zgodovino alpskega smučanja, in razkril, kaj najbolj občuduje pri Američanki Mikaeli Shiffrin, ki piše unikatno smučarsko pravljico.
Ingemar Stenmark je nesporno velikan alpskega smučanja. Čeprav v zasebnosti bolj zadržan in skop z besedami, pa je bil toliko bolj zgovoren na smučeh. V 16-letnem obdobju tekmovanj v svetovnem pokalu je zmagal na 86 tekmah svetovnega pokala, kar je bila vse do ere Mikaele Shiffrin, ki je zbrala še 11 zmag več in Stenmark je že dolgo prepričan, da jih bo zlahka presegla sto, meja, ki je nihče ni niti ogrožal, kaj šele presegel.
VIDEO: Ingemar Stenmark o tesni povezanosti s slovenskim serviserjem Jurijem Vogelnikom:
Legendarni Šved je že več kot 50 let povezan tudi s Slovenijo. Ne samo, da je vso kariero (in še danes) smučal na smučeh slovenskega proizvajalca Elan, vso kariero je imel tudi slovenskega serviserja Jurija Vogelnika. Del njune skupne poti je predstavljen na razstavi v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem. Kot je povedal v intervjuju za Sportal, mu je bil Jur kot brat ali oče, prijatelj, s katerim se je lahko pogovarjal o najbolj osebnih stvareh. Na Slovenijo ga vežejo lepi spomini, pravi, da je v Kranjski Gori vedno čutil takšno podporo kot na Švedskem, če ne še večjo, in da so Slovenci tudi danes, če ga prepoznajo, do njega zelo prijateljsko razpoloženi.
Stenmark v družbi Lindsey Vonn
Stenmark je v svetovnem pokalu debitiral pri 17 letih, decembra 1973, in že naslednjo sezono začel serijsko zbirati zmage. V tehničnih disciplinah (slalomu in veleslalomu) je bil le redko premagan, medtem ko hitrih disciplin ni maral, saj mu hitrosti nad 120 kilometri na uro niso bile preveč blizu. Še vedno je lastnik posebnega rekorda, največje razlike med zmagovalcem in drugouvrščenim na tekmi svetovnega pokala. Februarja 1979 je bil v Jasni na Slovaškem za kar 4.06 sekunde hitrejši od drugouvrščenega Bojana Križaja. Kariero je končal ob koncu sezone 1989, le nekaj dni pred svojim 33. rojstnim dnem. Še danes, ko se bliža 70. letom, rad smuča. "Na smučeh preživim približno tri tedne na leto," pravi, smučanje pa doživlja kot celoten paket uživanja v naravi in dobri družbi. Čeprav ni tip človeka, ki bi užival v soju žarometov, je leta 2015 vseeno pristal na sodelovanje v plesnem šovu Let's Dance.
Ravno danes praznujete 68. rojstni dan. Je to poseben dan za vas ali dan kot vsak drugi?
Ne boste verjeli, ampak na praznovanje rojstnega dne ne dam kaj dosti. V času smučarske kariere sem bil vedno na poti, sezona se nam je končala konec marca, tako da sem bil za rojstni dan vedno nekje na smučišču in nikoli nisem imel velikega praznovanja. In potem ko sem kariero zaključil, se nekako nisem navadil praznovati (smeh, op. a.).
Ko vas spremljamo na družbenih omrežjih, delujete športni kot kakšen mladenič. Na švedsko skrinjo skočite kot za šalo, delujete v izjemni fizični kondiciji.
Prek Elana ste že več kot 50 let povezani s Slovenijo, kdaj ste bili nazadnje pri nas?
Nazadnje sem bil v Sloveniji pred dvema letoma.
Menda se vsakokrat, ko obiščete Slovenijo, srečate tudi z vašim dolgoletnim serviserjem Juretom Vogelnikom. Lahko opišete vajin odnos? Je šlo za poslovno ali za precej globljo vez?
Šlo je za precej več kot poslovni odnos. Prvič sem ga srečal, mislim, da leta 1974, ko je prišel na Slovaško, kjer sem tekmoval, in mi prinesel nekaj parov smuči. To je bilo prvič, da sem imel svojega serviserja. Po tistem me je spremljal na vseh tekmah. Srečevala sva se tudi poleti in na pripravah v obdobju od septembra do novembra. Jure zame ni bil samo serviser, bil je nekdo, ki sem mu lahko zaupal svoje osebne težave, s katerim sem se lahko pogovarjal kot s prijateljem. Zame je bil kot brat ali oče.
Spomini, ki simbolizirajo skupna leta Ingemarja Stenmarka in njegovega serviserja Jurija Vogelnika, so v sklopu razstave Smučar in njegov serviser na ogled v Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem.
Gospod Vogelnik je v pogovoru za Sportal dejal, da se ne spomni, da bi se v vajini 15-letni zgodovini kadarkoli prepirala. O vas govori z zelo izbranimi besedami.
Res je, nobenih težav nisva imela. On je dobro opravil svoje delo, tako kot sem to storil jaz, tako da je vse potekalo zelo tekoče. Seveda so bili tudi trenutki, ko je bilo težko, ko smo trenirali v nemogočih pogojih, ko je bilo vetrovno in mrzlo, ko smo trenirali na ledenikih … Jure je bil na začetku najinega sodelovanja tudi voznik, tako da je Elanov avto vedno vozil on, vse do leta 1980, ko sem kupil svoj avto. Je pa bilo včasih težko na zasneženih cestah in podobno, ampak navsezadnje je vse skupaj zelo dobro delovalo.
Elanov avto, s katerim sta se prevažala Stenmark in Vogelnik.
Stenmarkovo posvetilo serviserju Vogelniku
Ste leta 1973, ko vam je na Visoke Tatre na Slovaško odnesel par smuči elan impuls, takoj začutili, da je to nekdo, s katerim boste lahko preživeli sedem dni v tednu, 24 ur na dan?
Ne spomnim se točno, saj sva takrat skupaj preživela le dva dneva, bolje sva se spoznala naslednje poletje, ko sem obiskal Slovenijo ter sva z vso ekipo Elana preživela, mislim, da teden dni. Takrat sem ga bolje spoznal.
Zanimivo je, da ste Elanove smuči uporabljali že pred tem, že kot 13-letni fant, ko vas je med obiskom sejma na severu Švedske, kjer ste trenirali z mladinsko reprezentanco Švedske, nagovoril predstavnik Elana in vam ponudil par njihovih smuči. Menda vas je takrat navdušila tudi cena in ste kupili kar tri pare.
Da, šlo je za naključje. Nekdo iz Elana je takrat meni in sotekmovalcu Stigu Strandu ponudil par Elanovih smuči po izjemno nizki ceni, mislim da za ceno treh evrov, kar je bila res dobra cena, in namesto da bi za prihodnjo sezono kupil smuči neke druge znamke, sem se odločil za ponudbo Elana. Takrat seveda nisem vedel, ali so dobre ali slabe, pojma nisem imel, šlo je za čisto naključje.
Stenmark leta 1977
Glede na to, da še danes smučate na Elanovih smučeh, je šlo očitno za pametno odločitev.
Res je, seveda, še danes smučam na Elanovih smučeh. Vso kariero so mi dobro služile. Nobenih pripomb nimam (smeh, op. a.). Kar zadeva nove karving smuči, so fantastične. Želel bi si, da bi jih imel, ko sem še tekmoval.
V predhodnem pogovoru ste vprašali, ali je tekma v Kranjski Gori odpadla zaradi slabih razmer. Kakšni spomini vas vežejo na to prizorišče? Se strinjate, da so vas Slovenci tudi zaradi naveze s slovenskim podjetjem doživljali, kot da ste naš? Niste bili samo nekdo, ki skuša premagati Bojana Križaja.
Res je, v času kariere sem v Sloveniji vedno čutil takšno podporo kot na Švedskem, morda še večjo. In tudi danes, kadar obiščem Slovenijo, me nekateri ljudje prepoznajo in so zelo prijazni z mano.
Ingemar Stenmark in Bojan Križaj sta si pogosto delila zmagovalni oder, tudi na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982, kjer je Šved postal svetovni prvak v slalomu, Slovenec pa je osvojil srebrno odličje.
Ohranjate stike s tekmovalci iz svojega obdobja?
Od slovenskih tekmovalcev ohranjam stike samo z Bojanom Križajem.
Imeli ste izjemno kariero. S 86 zmagami v svetovnem pokalu ste še vedno rekorder v moški konkurenci. Ste se zavedali, da pišete smučarsko zgodovino, ste vedeli, kakšno zapuščino puščate za seboj?
Ne, o tem nisem sploh razmišljal in mislim, da je bilo za mojo kariero dobro, da se s tem nisem obremenjeval.
Še vedno spremljate smučanje? Je kdo v karavani, za kogar bi pesti stiskali kot otrok? Je kdo s posebno karizmo, nekdo, po katerem bi se zgledovali?
Eden takih je zagotovo Marco Odermatt, je pa seveda še nekaj drugih dobrih smučarjev, kot na primer Marco Schwarz, ki je na žalost trenutno poškodovan. Da, spremljam tekme svetovnega pokala, tudi žensko smučanje. Ne gledam vsake tekme, se pa trudim, da jih vidim čim več.
Plakat iz leta 1989, ki opozarja na 86 zmag Ingemarja Stenmarka. Plakat so obesili po zadnji uradni tekmi velikega Šveda.
V preteklosti ste že izjavili, da verjamete, da bo Mikaela Shiffrin, ki ima trenutno že 97 zmag v svetovnem pokalu, presegla mejo stotih zmag. Kaj je v vaših očeh pri njej najbolj izstopajoče?
Na tekmi v Areju na Švedskem, kjer se je vrnila po 44 dneh odsotnosti zaradi poškodbe, se je zdelo, kot da sploh nikoli ni odšla.
Res je, gledal sem tisto tekmo. Čeprav njena prva vožnja ni bila popolna, je bila seveda zelo dobra, pa je bila v drugi vožnji fantastična. Pred tekmo si nisem mislil, da bo zmagala, saj precej dolgo ni tekmovala … Fantastično.
Kaj menite o točkovnem rekordu Tine Maze, ki je v sezoni 201/2013 zbrala neverjetnih 2.414 točk? Je ta rekord varen za vse večne čase?
Res? Toliko točk v eni sezoni? Tega rekorda nisem poznal.
Smučanje je bilo in je pomemben del vašega življenja. Kaj bi počeli, če se ne bi ukvarjali s smučanjem? Je obstajal načrt B? Je bilo še kaj, kar vas je zanimalo in ste bili dobri v tem?
Zanimali so me vsi športi, ampak smučanje je bil edini šport, s katerim sem v Tarnabyju odraščal. Igral sem tudi nogomet, vendar nismo imeli dovolj igralcev, da bi lahko zapolnili vsa igralna mesta v ekipi (smeh, op. a.). Smučanje je bilo naše igrišče, nikoli nismo smučali zato, da bi postali dobri smučarji, na začetku je šlo samo za igro.
Stenmark z družino
Koliko dni ste na snegu preživeli letošnjo zimo?
Deset dni sem smučal v času božičnih praznikov in potem še teden dni v Andori, čaka me še tedni dni smučanja med velikonočnimi prazniki. Običajno na smučeh preživim tri tedne na sezono, bi si pa želel še več, a ker živim v Stockholmu, to ni mogoče. Hči še hodi v šolo in ne moremo je kar pustiti same.
Pravijo, da se plavalci po koncu kariere niti ne približajo vodi, pri smučarjih je očitno drugače.
Res je kar precejšnja razlika, tudi jaz ne bi imel prevelike želje po plavanju, če bi bil upokojeni plavalec (smeh, op. a.). Smučanje je zame več kot samo to, gre za preživljanje časa v naravi, uživanje v sončnem vremenu in dobri družbi, gre za okusno kosilo v dobri restavraciji, skratka gre za doživetje.
