Planica
Sreda, 20. 3. 2019, 18.05
5 let, 1 mesec
Zadnji polet Roberta Kranjca bo v soboto
Kranjcu bo pred zadnjim poletom z zastavico pomahala posebna oseba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,35
1
Robert Kranjec bo v soboto v Planici končal bogato kariero.
"Zavestno sem se januarja odločil, da ne bom več nadaljeval. Ko sem začel ostajati doma, je bil to zame znak," je Robert Kranjec sporočil, kdaj mu je postalo jasno, da bo skakalne smuči postavil v kot. V soboto bo na Letalnici bratov Gorišek zadnjič skočil oziroma poletel.
Kot smo pričakovali, je slovenski skakalec Robert Kranjec ob odhodu reprezentance z vlakom na zaključek svetovnega pokala v Planico napovedal slovo od aktivne športne poti.
Čeprav bo na Letalnici bratov Gorišek prihodnje leto svetovno prvenstvo v poletih, ga to ni premamilo, da bi vztrajal še eno sezono: "Niti za milimeter. Nisem obupal. Vsak dan sem treniral, kot sem do zdaj. Do danes sem treniral. Preprosto ne vidim, da bi šel v prihodnosti še enkrat čez iste stvari. Mislim, da me preveč izčrpava. Bolj psihično kot fizično. Nenehno se vrtiš in ni učinka."
Konec preteklega leta so se mu pojavile težave s hrbtom, ki so se vlekle. Vse bolj je bil oddaljen tako od tekem za celinski pokal kakor tudi osrednjih v svetovnem pokalu. Takrat je zaslutil, da je prišel čas. "Zavestno sem se januarja odločil, da ne bom več nadaljeval. Ko sem začel ostajati doma, je bil to zame znak. Na začetku je bilo malce čudno, zdaj mi je zelo dobro. Doma me niso nič prepričevali, naj vztrajam," je dejal 37-letnik.
Za končanje kariere si je izbral najlepše mogoče prizorišče, Planico z Letalnico bratov Gorišek, na kateri se je vselej počutil odlično. Med drugim se je v dolini pod Poncami veselil dveh posamičnih in ekipnih zmag.
Pika mu bo pomahala ob zadnjem poletu
Robert Kranjec zelo rad riše, ob tem pa mu pomaga tudi hčerka Pika, ki bo z zastavico pomahala ob njegovem zadnjem skoku v karieri.
Pred odhodom na vlak se mu je kar nekajkrat v tem tednu zavrtel film njegove kariere: "Lepi trenutki so prišli na plan in teh se hočem spominjati. Vseh svojih 30 let v športu. Niso le uspehi tisti, ki se jih spominjam, ampak tudi dogodivščine, ki smo jih doživeli. Veliko smo počeli skupaj. Vse bi še enkrat ponovil."
Zadnjič bo poletel v soboto. Vprašanje je le, ali na ekipni tekmi ali med obema serijama. V četrtek ga namreč najprej čakajo kvalifikacije za petkovo posamično preizkušnjo. Če se bo uvrstil na tekmo in na njej dobro nastopil - lani je bil najboljši slovenski skakalec -, se mu bodo odprla vrata tudi za sobotno moštveno preizkušnjo, na kateri bo zbranih največ gledalcev.
Ne glede na to, kdaj se bo poslovil, mu bo ob njegovem zadnjem poletu z zastavico pomahala prav posebna oseba: "Ne vemo še. Če bo tako, kot je rekel Tomi (Tomi Trbovc, predstavnik za stike z javnostjo za skoke pri SZS, op. a.), bo to hčerka Pika."
In kako se bo osredotočil na polet med čakanjem na njen zamah z zastavico? "Ne vem … Bomo videli, kako bom to izpeljal. Tudi če bom na tekmi skakal v soboto, bo zamahnila ona," je odgovoril Robi, ki ne ve, ali bo lahko zadržal čustva ali ne.
"Marsikaj sem doživel"
Robert Kranjec je bil kapetan slovenske skakalne reprezentance, v nedeljo pa bo trak predal nasledniku.
Prav Pika in njegova žena Špela bosta zelo veseli, ker bo več časa preživljal doma, saj so vrhunski športniki veliko zdoma.
S kariero, v kateri je v poletih v Vikersundu leta 2012 postal svetovni prvak in deset let pred tem osvojil bronasto ekipno odličje na zimskih olimpijskih igrah, je zadovoljen: "Mirno vest imam. Marsikaj sem doživel. Dvajset let sem skakal profesionalno, v športu sem bil 30 let. Vesel sem, da končujem. Lahko rečem, da sem ponosen na rezultate in na to, kar sem dosegel."
Še vedno se dobro spominja prve tekme: "V Planici je bilo to leta 1998, ko sem skočil z žičnice, ker se je ta pokvarila."
Debi v svetovnem pokalu je bil nekoliko prej v Trondheimu. Enaindvajset let je torej trajala njegova profesionalna pot, v kateri je navduševal slovenske ljubitelje skokov. "Težko bi izluščil en uspeh. Olimpijsko medaljo zagotovo, tudi tisto zlato v Vikersundu, prav tako prvo zmago v Planici. Te dosežke dam lahko v en koš," pravi leteči Kranjčan. Matjaža Zupana, Gorana Janusa in Janija Grilca je izpostavil kot tri trenerje, ki so v njegovi karieri pustili največji pečat.
"Ni me strah delati v življenju in poskusiti česa drugega"
Matjaž Zupan, Goran Janus in Jani Grilc so trenerji, ki so najbolj zaznamovali njegovo pot.
Njegova kariera je bila prežeta tudi s padci in poškodbami, ki se jim ni mogel izogniti. V zadnjih letih so bile te vse pogostejše: "Danes sem razmišljal, da sem skakal polomljen, bolan ... Veliko sem doživel. Najbolj boleča poškodba je bila poškodba kolena. Pri tem sem imel najdaljšo rehabilitacijo. Prav tako je bilo težko pri komolcu. Najbolj me je na skakalnici bolelo v Sočiju, kjer sem imel natrgano stransko kolensko vez."
Ni še znano, kaj bo počel po koncu aktivne športne poti. Jasno je le, da se bo v ponedeljek podal na kolo, ki mu je v zadnjem obdobju že večkrat delalo družbo. Dva meseca si bo vzel zase, da bo zbistril glavo, nato pa bo začel razmišljati o nadaljevanju svoje poti. "Odprt bom za vse. Če me bo veselilo barvanje hiš, bom delal to. Ni me strah delati v življenju in poskusiti česa drugega."
"Ni preprosto biti skakalec"
Vedno je delal več kot preostali, saj pravi, da talenta ni imel.
Čeprav bo prehod z aktivne športne poti na drugačne tirnice težak, si lahko predstavlja življenje brez skokov: "Z veseljem sem treniral vsak dan. Dvakrat, trikrat na dan, če je bilo treba. Ni pa preprosto biti skakalec. Nenehno se ukvarjaš z občutki, skrbeti moraš za prehrano. Na visoki ravni moraš biti. Zdaj se vsaj ne bom obremenjeval s kilogrami. To ni preprosto, da boste vedeli."
V soboto bo tako še zadnjič poletel proti dnu letalnice. Že zdaj je jasno, da mu bodo ljubitelji skokov in poletov namenili bučen aplavz ter skupaj z njim podoživeli vse uspehe, ki jih je doživel v karieri.
Čeprav se poslavlja velikan slovenskega skakanja, ga za prihodnost slovenskega skakanja ne skrbi: "Zelo svetla je. Pogoji so v Sloveniji dobri. Iz leta v leto so boljši. Lahko bi bili sicer še boljši, vedno je namreč možnost za več. Veliko je mladih. Za mlade je dobro postavljeno. Nič me ni strah."
Robert Kranjec: Prišel je čas za slovo
Kakšne so želje Slovencev pred Planico?
1