TOP 10 rekordnih, neverjetnih in neobičajnih vzponov na Triglav #foto

Avgusta se proti Triglavu že tradicionalno valijo gruče ljudi. Nekateri se tja odpravijo po ustaljeni poti, z več postanki, drugi ubirajo drugačne, bolj adrenalinske poti. Zbrali smo 10 izstopajočih.

Znani gorski tekač in ultramaratonec Toni Vencelj se je v okviru priprav na ultraško tekmovanje v tujini Triglava lotil nekoliko drugače. Peš iz središča Ljubljane. Za 89 kilometrov je potreboval manj kot deset ur.

Znani gorski tekač in ultramaratonec Toni Vencelj se je v okviru priprav na ultraško tekmovanje v tujini Triglava lotil nekoliko drugače. Peš iz središča Ljubljane. Za 89 kilometrov je potreboval manj kot deset ur. Foto: Osebni arhiv Tonija Venclja


Podrobnejša statistika romanja na Triglav, 2.864 metrov visok vrh v Julijskih Alpah, ne obstaja, so nam po želji o natančnem številu obiskovalcev na očaku sporočili s Planinske zveze Slovenije in iz Triglavskega narodnega parka. Zato je zelo težko ugotoviti, koliko ljudi se v avgustu, ko je vrh najbolj oblegan, poda na Triglav, s pavšalnimi številkami pa tudi ne bi radi ugibali.

Namesto številk smo raje zbrali deset zgodb o neobičajnih vzponih na Triglav, ki so zaznamovali prvi del letošnjega poletja, ter se zazrli v preteklost in pobrskali po spominu za tistimi, ki so odmevali v preteklosti.


Vencelj je na Triglavu prvič stal pri šestih letih, še nikoli pa ni bil tako hiter kot pri 45 letih. (Na fotografiji v družbi žene Katje Kegl Vencelj.) Vencelj je na Triglavu prvič stal pri šestih letih, še nikoli pa ni bil tako hiter kot pri 45 letih. (Na fotografiji v družbi žene Katje Kegl Vencelj.) Foto: Osebni arhiv

Iz Ljubljane peš na Triglav

Toni Vencelj Peš na Triglav Foto: Osebni arhiv Tonija Venclja Eden izmed vidnejših je slovenski ultratekač Toni Vencelj, ki se je v začetku avgusta na Triglav (čez Krmo) podal peš iz središča Ljubljane.

Pohod je bil namenjen pripravam na septembrsko ekstremno tekmovanje Tor des Geants (383 kilometrov s 24 tisoč višinskimi metri), cilj pa je bil vrh doseči v manj kot desetih urah.

"Zdelo se mi je zanimivo povezati dve takšni znamenitosti, kot sta Prešernov spomenik v Ljubljani in Aljažev stolp na Triglavu," je izbiro štartne in ciljne točke pojasnil Vencelj, ki je že pri šestih letih prvič stal na vrhu Triglava, nato pa vsako leto do 16. leta, potem so njegovi obiski postali redkejši.

Z motivacijo ni imel težav, noge pa so ga na začetku malo zadrževale. Z motivacijo ni imel težav, noge pa so ga na začetku malo zadrževale. Foto: Osebni arhiv Tonija Venclja

Traso je premagal zgolj z nahrbtnikom vode (kar je zneslo približno dva ali tri kilograme), glikogenske zaloge si je obnavljal na prej dogovorjenih postojankah, kjer so mu žena Katja (ki je njegov podvig opisala na svojem blogu), hčerka in prijateljica pripravile paketke s hrano. Razdaljo 87 kilometrov je premagal v času 9 ur in 55 minut.



3V: Grintovec, Stol in Triglav v enem zamahu

Matej Mato Hribar in Aljoša Smolnikar (na fotografiji levo) sta v sklopu projekta 3V v manj kot 24 urah stala na vrhu Grintovca, Stola in Triglava. Matej Mato Hribar in Aljoša Smolnikar (na fotografiji levo) sta v sklopu projekta 3V v manj kot 24 urah stala na vrhu Grintovca, Stola in Triglava. Foto: Osebni arhiv Zanimivega projekta 3V sta se v začetku avgusta lotila tudi Matej Mato Hribar in Aljoša Smolnikar.

V enem dnevu sta se iz Kamniške Bistrice povzpela na tri najvišje vrhove slovenskih gorskih skupin: Grintovec (2.558 m), Stol (2.238 m) in nazadnje še Triglav.

Za traso (108 km in 7700 višinskih metrov) sta potrebovala 23 ur in 34 minut.  

Njuna naveza se je izkazala za zmagovalno. "Aljoša je z menoj dobil vodnika po trasi, ki je ne pozna, in s tem možnost opraviti s 3V, jaz pa sem imel ob sebi mnogo boljšega tekača, ki je vzdrževal tempo in zaradi medsebojno dobrega odnosa tudi dovajal potrebno energijo, če bi sam doživljal kakšna krizna obdobja," je Hribar zapisal na blogu, kjer se je ob koncu zapisa zahvalil pokojnemu Urbanu Golobu, idejnemu očetu trase 3V.

Potek trase 3V:

Kamniška Bistrica (5:00)–Grintovec (2.558 nm)–Češka koča–Zg.Jezersko–Pl. Sp. Dolga njiva–Kofce–Podljubelj–Ljubelj–Zelenica–Stol (2.238 nm)–Završnica–Moste–Zasip–Spodnje Gorje–Zgornje Gorje–Krnica–Radovna–Krma–Konjsko sedlo – Dom Planika–Triglav (2.864 nm)

Franjo Potočnik – rekorder v številu vzponov na Triglav

Med legende Triglava (in to lahko zapišemo brez pretiravanja) moramo uvrstiti tudi 82-letnega Franja Potočnika, ki se je na vrh najvišje slovenske gore povzpel že več kot tisočkrat. Natančneje: 1030-krat.

Dvainosemdesetletni Franjo Potočnik se še vedno kot za šalo vzpenja na Triglav. Dvainosemdesetletni Franjo Potočnik se še vedno kot za šalo vzpenja na Triglav. Foto: Matej Povše

Gospod številnih talentov, ki je odraščal v Dovjem, kraju, kjer je Jakob Aljaž župnikoval in aprila 1895 za en goldinar kupil zemljo na vrhu Triglava in dal na tem posvečenem kotičku za slovenstvo postaviti Aljažev stolp, danes živi na Aljaževi ulici v Mojstrani. Triglava se je pri 65 letih lotil bolj za šalo – da zaznamuje okroglo obletnico – potem pa je to postalo del vsakdana.

Intervju s Potočnikom si boste na Siol.net lahko prebrali v soboto.

Miro Kregar - Od Aljaža do Aljaža

Leta 2015 se je Jakobu Aljažu, v spomin na njegovo rojstvo in 120-letnico Aljaževega stolpa, na svojevrsten način posvetil tudi kamniški ultramaratonec Miro Kregar. Ideja o počastitvi Jakoba Aljaža na športen način se je porodila Tonetu Fornezziju - Tofu, Kregar pa se mu je zdel idealna oseba, da to idejo izpelje v praksi. Kregar je za 80 kilometrov in tri tisoč "višincev" od Zavrha pod Šmarno goro, kjer stoji Aljaževa rojstna hiša, do Aljaževega stolpa potreboval 10 ur in 20 minut.

Ob 30-letnici PD Slivnica peš od Slivnice do Triglava

Zanimivega podviga se v teh dne lotevajo tudi člani Planinskega društva Slivnica, ki bodo s turo od Gorice pri Slivnici do Triglava (200 kilometrov in 10.000 višinskih vzponov in nekaj manj spustov) zaznamovali 30-letnico delovanja društva.

Za pot bodo potrebovali osem dni, cilj, torej vrh Triglava, pa naj bi dosegli jutri, 11. avgusta.

Slivničani so 30-letnico svojega planinskega društva zaznamovali s pohodom od Gorice pri Slivnici do Triglava. Vrh naj bi dosegli 11. avgusta. Slivničani so 30-letnico svojega planinskega društva zaznamovali s pohodom od Gorice pri Slivnici do Triglava. Vrh naj bi dosegli 11. avgusta.

Sto žensk na Triglav

Posebno triglavsko zgodbo že vrsto let piše tudi projekt Sto žensk na Triglav, v okviru katerega so pri Slovenskih novicah v 50 letih na Triglav varno, v družbi gorskih reševalcev, pospremili že več kot pet tisoč žensk. 52. izvedba projekta bo v začetku septembra.

Misice na Triglav

Žensko obarvana odprava na Triglav se je zgodila tudi v začetku letošnjega poletja, ko so na očaka romale kandidatke za mis Slovenije 2017 in na vrhu pozirale v večernih toaletah.

Skupino je vodila aktualna mis Maja Taradi, ki je na vrhu ponosna povedala, da je prva mis Slovenije, ki je v času svojega mandata osvojila Triglav. Odprava je pri slovenski javnosti sprožila mešane odzive.

Aktualna mis Slovenije Maja Taradi naj bi bila prva mis Slovenije, ki je v času svojega mandata osvojila Triglav. Aktualna mis Slovenije Maja Taradi naj bi bila prva mis Slovenije, ki je v času svojega mandata osvojila Triglav. Foto: Jelka Verk

Na vrh in nazaj v dolino v manj kot dveh urah in pol

Če so nekateri zgoraj opisani dosežki neverjetni z vidika vzdržljivosti ali zanimivi z vidika nevsakdanjosti, pa v tokratnem prispevku v rubriki TOP 10 sledita dva, ki jima je skupna hitrost. V obeh glavno vlogo igra najuspešnejši slovenski turni smučar in odličen gorski tekač Nejc Kuhar.

Ta se je leta 2013 odločil, da bolj za trening preveri, kako hitro je zmožen priti na vrh najvišje slovenske gore in nazaj v dolino. Za izhodišče si je izbral dolino Krme, menda predvsem zaradi tehnično manj zahtevnega spusta, kot je v dolino Vrat.

''Na vrhu le dotik stolpa in ob začudenju planincev takoj spust nazaj v dolino. Čas se je na vrhu ustavil pri 1;30:43, s čimer sem izpolnil prvi cilj. Sledil je previden spust do Planike, brez tveganja, povsem nadzorovano. Naprej je šlo hitreje, ampak še vedno povsem nadzorovano, saj je pot vseskozi tehnično zahtevna in ne dovoljuje sproščenega koraka,'' je tedaj razlagal Kuhar, ki je za spust v dolino porabil 54 minut in 48 sekund, skupni čas pa je znašal neverjetnih 2;25:24. Do danes ga ni še nihče izboljšal.

Turna smučarja in gorska tekača Nejc Kuhar in Luka Kovačič sta lastnika hitrostnega rekorda na Triglav. Potrebovala sta uro in 29 minut. Turna smučarja in gorska tekača Nejc Kuhar in Luka Kovačič sta lastnika hitrostnega rekorda na Triglav. Potrebovala sta uro in 29 minut. Foto: Osebni arhiv

To je najhitrejši vzpon na Triglav

Tri leta pozneje, septembra lani, se je Kuhar odločil za nov podvig. Tokrat se je odločil, da poskusi izvesti najhitrejši vzpon na Triglav. Torej samo navkreber, na pomoč pa je poklical tudi prijatelja, prav tako odličnega turnega smučarja in gorskega tekača, Luko Kovačiča. Vzpona sta se namreč lotila skupaj.

"Željo po hitrem vzponu je izrazil tudi Luka, s katerim opraviva veliko skupnih treningov, in vedel sem, da če je kdo sposoben slediti mojemu tempu, je to on," je lani po uspešnem podvigu dejal Preddvorčan, ki je prijatelja z veseljem vzel s seboj.


Morda vas zanima še:


Brez pogovora, ves čas na polno

Bil je torek, med tednom je namreč na tej priljubljeni gori manj ljudi. Malo čez sedmo uro zjutraj sta stala pred Aljaževim domom v Vratih s prsti na štoparici in pogledom proti vrhu.

"V slabi uri in pol najinega vzpona nisva imela časa za pogovor, le nekajkrat sva preverila stanje drug drugega, da je tempo pravi, in nadaljevala v najhitrejšem ritmu. Ko sva vstopila v zadnji del poti nad Kredarico, sem že malo podvomil o najinem uspehu, ker je čas hitro bežal. Še večji dvomi so se mi porajali na grebenu Malega Triglava, ki je bil poledenel in je zahteval še dodatno upočasnitev. Vendar se nisva dala, nadaljevala sva hiter tempo in malo pred vrhom sem ugotovil, da nama bo uspelo," je še orisal dogajanje pod vrhom.

Čas sta pri Aljaževem stolpu ustavila pri 1;29:00, kar je najhitrejši vzpon na Triglav do zdaj. Junakoma je čestital tudi dozdajšnji rekorder Franci Teraž, legenda slovenskega gorskega teka, ki je 25. septembra leta 1987 na vrh po isti poti pritekel v eni uri in 31 minutah.

Pionir slovenskega gorskega teka: v 24 urah štirikrat na Triglavu

Franci Teraž je bil leta 2014 v 24 urah kar štirikrat na Triglavu. Franci Teraž je bil leta 2014 v 24 urah kar štirikrat na Triglavu. Foto: Bojan Ambrožič Prav Teraž se je leta 2014 lotil novega podviga, povezanega s Triglavom. Zadal si je cilj, da v 24 urah štirikrat osvoji najvišji slovenski vrh, misija 24 ur Triglava pa se je uspešno končala v 22 urah.

Priljubljeni Frenk se je s Triglavom spoprijateljil že pred mnogo leti. Od rojstva živi v Mojstrani, ob poti, ki vodi v Vrata, dolino, kjer je eno od najbolj priljubljenih izhodišč za vzpon na 2.864 metrov visokega očaka. Tuj mu ni niti alpinizem, Triglavsko severno steno je namreč preplezal v uri in 48 minutah, kar je prav tako rekord.

Štart ga je čakal v dolini Krma, vzpon na Triglav pa pomeni približno devet kilometrov in 1.950 metrov višinske razlike. Vsakič se je treba vrniti na izhodišče in to štirikrat ponoviti.

Za navadne smrtnike nepredstavljivo, za legendo slovenskih gorskih tekov, ki se je udeležila 15 svetovnih prvenstev, pa izziv.

"Ob prvem vzponu sem pol ure predse spustil pomočnika, ki je imel v nahrbtniku tudi moje planinske čevlje, a sva se zgrešila, tako da sem tekel kar do vrha. Potreboval sem vsega dve uri in osem minut, nazaj do izhodišča pa malo manj kot štiri ure. Prvi vzpon je bil morda nekoliko prehiter," je takrat razlagal Teraž.

A hiter štart ni pustil posledic in brez težav je opravil tudi z drugim, tretjim in četrtim vzponom, pri zadnjem se mu je pridružilo največ ljudi, in po natanko 22 urah se je še zadnjič vrnil na izhodišče.

Skupno je pretekel in prehodil približno 72 kilometrov in premagal 7.800 metrov vzponov in spustov.

Štirje srčni možje, ki še danes pogledujejo proti Triglavu

Štiri srčni možje so se 26. avgusta 1778 kot prvi povzpeli na Triglav. Štiri srčni možje so se 26. avgusta 1778 kot prvi povzpeli na Triglav. Foto: Vid Ponikvar

Za enega od zgodovinskih vzponov na Triglav so poskrbeli ranocelnik Lovrenc Willomitzer, lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos ter kmet in rudar Luka Korošec (prijelo se jih je ime štirje srčni možje), ki so se 26. avgusta 1778 kot prvi podali na Triglav. Ta dan je v Bohinju krajevni praznik, v spomin pa so jim postavili kip, ki je obrnjen proti Triglavu.

 

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • fizik10 / 10.08.2017. ob 16:41

    Trikrat sem bil na Triglavu...ampak tile norci(v pozitivnem smislu:):):))...kdor še ni bil, ne ve, kaj pomenijo omenjeni rekordi.

  • peropro / 10.08.2017. ob 16:43

    Se strinjam, tole je naravnost noro ... vsa čast vsem omenjenim!

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano