Ultimativni test: kaj zmore Slovenija brez Uroša Zormana in njegovega naslednika?

Zadnje veliko tekmovanje je Uroš Zorman, (nekdanji?) kapetan rokometne reprezentance, izpustil leta 2007. Pozneje je bil vedno zraven. Ko je Slovenija ali slavila ali razočarano zrla v tla. Ne le na igrišču, tudi ob njem je bil naravni vodja. Zdaj ga po dogovoru s selektorjem ni v reprezentanci, ker njegovo telo potrebuje premor.

Njegov status je precej nenavaden. Če ga bo ekipa potrebovala in bo dovolj pripravljen, bo še pomagal na kateri od tekem. Selektor pravi, da morda celo na svetovnem prvenstvu. Na vsakem srečanju pa ne. Da je še podaljšal reprezentančno kariero, ga je po olimpijskih igrah prosil Vujović. Ni dvoma, da ga selektor v prihodnosti vidi nekje ob sebi ali kot svojega naslednika.

• Temna plat športne kariere: Poškodba in brca sta mu na široko odprli oči #intervju

Koga še ni?

Tako kot Gorazda Škofa, ki je v zadnjih dneh lanskega leta z obilico grenkobe – povsem v nasprotju s svojim značajem – po poldrugem desetletju odkorakal iz reprezentance. Komunikacija očitno ni bila prava. Fant s skoraj 200 tekmami za Slovenijo bi si zaslužil več. Ni sporno, da ga ni v reprezentanci, ampak način, kako se je zgodilo, da ga ni.

V Franciji ni niti poškodovanega Deana Bombača, nekakšnega naravnega Zormanovega naslednika, in obolelega Simona Razgorja, ki je imel sicer bolj obrobno vlogo od omenjenih, a je svoje naloge opravljal zelo korektno.

Vid Kavtičnik, novi kapetan reprezentance. Foto: Reuters Izkušnje so, kakovost tudi

Namesto naštetih so priložnost dobili nekateri mlajši fantje. A reprezentanca vendarle ni tako "zelena", kot je videti na prvi pogled. Po več kot desetih letih reprezentančnega statusa je Marko Bezjak vendarle postal številka ena na organizatorskem mestu.

Za Ormožana, ki ga selektor ni popeljal na lansko evropsko prvenstvo, na naslednjih reprezentančnih izzivih pa je blestel, je to prvenstvo nekakšen "kdaj, če ne zdaj". Pri 30 letih ima dovolj izkušenj, smelosti in drznosti za vodjo na igrišču.

Vid Kavtičnik je bil najboljše desno krilo Evrope že pred 13 leti. Debitiral je še nekoliko prej. V Montpellieru je še razširil polje svojega delovanja na igrišču. Jure Dolenec je novi vrh kariere dosegel s podpisom za veliko Barcelono, 20-letnega Blaža Janca je želel cvetober najboljših evropskih klubov, odločil se je za Kielce. Gašper Marguč je evropski podprvak. David Miklavčič vedno prinaša zanesljivost. Matej Gaber je tisti, ki ponavadi igra največ, ob koncu turnirjev pa je deležen selektorjevih kritičnih puščic.

Kakšna je kemija med zunanjimi igralci?

Slovenija ima kakovost. Ta je morda nekoliko bolj zgoščena na desni strani. Težava pa bi lahko bila (ne)uigranost zunanje vrste, ki je precej prenovljena. Manjkata omenjena Bombač in Zorman, Bezjak je bil na olimpijskih igrah po sili razmer večinoma levi zunanji ... Borut Mačkovšek se je vrnil v reprezentanco po skoraj letu odsotnosti. Nik Henigman je v Riu igral le za vzorec. Dobra plat njunega sobivanja v reprezentanci je to, da ima ekipa končno dvojec, ki lahko sproži od daleč.

Reprezentanca išče novo identiteto. Foto: Vid Ponikvar Kdo je šef garderobe?

Zdi se, da bi v to ekipo vsekakor spadal vsestranski Sebastian Skube, ki ga vsekakor ni mogoče stlačiti v kvoto "veteranov" v projektu pomlajevanja. Nima še niti 30 let.

Vujović, ki ima v zadnjega pol leta vsekakor za sabo argument rezultatov, je menil, da tej ekipi ni 100-odstotno potreben. Ni ga poskusil prepričati, da bi prekinil reprezentančni premor. Selektor je seveda odgovoren za selekcijo. Ali je prava, pa bosta dala odgovor rezultat in gradnja ekipe.

Slovenija pravzaprav niti ne ve, kako močna je in kdo je šef garderobe. Avtoriteta, katere napotki in navodila se poslušajo ter upoštevajo. Tekme s Savdsko Arabijo in dvakrat s Francijo – za nameček še ne vedno v popolni postavi – niso bile zadostni kazalnik moči. Boljši odgovor bo dala skupina svetovnega prvenstva. Prepričan sem, da je Slovenija sposobna marsikaterega presenečenja.

Dobri levičarji, a nobena z levo roko

A z izjemo morda Angole ne glede na odlične levičarje proti nobenemu tekmecu ne bo šlo z levo roko. Četrtfinale resetirane reprezentance, ki še išče svoj novi jaz, z odločnim odporom tekmecu bi bil lep rezultat.