Varčne vijolice, podjetni zmaji in poplava anonimnih Hrvatov

Tudi k bolj pozornemu spremljanju dogajanj v tujih prvenstvih. Namesto Maribora, Olimpije in preostalih, ki so se posvetili počitku, so postali tarče nogometnih pogovorov in debat v Sloveniji Real, Barcelona, Chelsea, Manchester United, Bayern, Juventus ter preostali velikani, ki si privoščijo veliko krajši novoletni premor. Ali pa si ga sploh ne, kot je že dolgo časa v navadi na trmastem Otoku, ponosnem na dolgo in spoštovano tradicijo.

V Sloveniji je drugače. Nogomet se v najhladnejših mesecih prestavi na stranski tir, na glavnem odru pa se znajdejo junaki, že od rojstva navajeni na druženje s snegom. Nekateri zaljubljenci v žogobrc v obdobju zimskega mrtvila 1. SNL preklopijo na zimske športe in adrenalin pred televizijskimi ekrani sproščajo ob uspehih Ilke Štuhec ali bratov Prevc.

Zdaj bo tega nepreklicno konec. Vrača se nogomet, Prva liga Telekom Slovenije, ki gre vsako leto bolj v uho, in največji mogoči spektakel, kar si ga je mogoče zamisliti. Dvoboj med Mariborom in Olimpijo v razprodanem Ljudskem vrtu. Pomerila se bosta jesenski prvak, skrajno motiviran, da si povrne položaj na slovenskem prestolu, ter branilec naslova, ki ne skriva visokih ciljev. Ne želi le ubraniti naslova, ampak postati celo najboljši v regiji.

Kaj narediti, ko ni evropskih nagrad in donosnih prodaj?

V soboto se bosta tako udarila tekmeca z različnima filozofijama, katerih razlike so bile dobro vidne v zimskem prestopnem roku. Maribor si v primerjavi z Olimpijo, ki je odvisna od dobre volje premožnega predsednika Milana Mandarića, klubsko blagajno polni na drugačen način. Ne more se, niti se noče postaviti v položaj, ko bi bili odvisni od enega človeka in bi lahko ob njegovem nenadnem odhodu vse padlo v vodo. Proračun sestavlja drugače.

Pojavljajo pa se težave, če ni evropskih uspehov, ki za seboj pripeljejo milijonske nagrade Evropske nogometne zveze (Uefa), ali pa donosnih prodaj najboljših nogometašev. Takrat se varčuje. Letos se celo tako, da so končno večje pozornosti deležni mlajši nogometaši in bodo trnovo pot do ponovitve zlatih časov iskali s pomočjo njihovega napredka. Športnemu direktorju Zlatku Zahoviću se trga srce, ko pomisli, da bi lahko tako strpna finančna politika pripeljala Maribor do nekajletnega neuspešnega naskakovanja prvega mesta, če se bodo Olimpiji posrečili vsi načrti.

Po drugi strani pa bi bilo zadovoljstvo ob morebitnem naslovu, že 14. državni zvezdici vijolic, toliko slajše, saj bi dokazalo, da za osvojitev prvega mesta v Sloveniji ne potrebuješ le odmevnih okrepitev. Če bo šel Maribor res do konca, mu bo pomagala tudi nogometna strast mesta ob Dravi. Je tako velika, da jo včasih ponese in prestopa bregove normalnih izlivov ljubezni.

To je v zadnjih dneh nazorno pokazal alpski smučar Klemen Kosi. Član slovenske reprezentance. Če bi bila prisotna le čustva do vijolične barve, bi bilo še razumljivo, a se vpleta tudi pretirana obremenjenost z vsem, kar je zeleno.

Ali si ali nisi, drugega izbora ni

V Ljubljani s tekmovalnimi cilji ravnajo drugače. Olimpija spominja na podjetje, ki se na vsak način trudi, da bi leto končalo s plusom. Ne zadošča niti pozitivna ničla, ampak le dobiček. To je model, ki ga je Mandarić v preteklosti že znal izpiliti do potankosti v neprimerno bogatejših nogometnih državah. Prvo leto druženja z Olimpijo, končalo se je z velikim slavjem in naslovom državnega prvaka, je pokazal, da je mogoče vroče zgodbe o hitrem zaslužku kovati tudi v 1. SNL. Pa čeprav ne igraš pomembnejše vloge v Evropi. Strategija je usmerjena k takojšnjemu uspehu. Ali si ali nisi.

Kdo bo bolj zadovoljen po sobotnem derbiju? Predsednik NK Maribor Drago Cotar ali prvi mož ljubljanske Olimpije Milan Mandarić? Foto: Vid Ponikvar

To je dobro spoznala jesenska garnitura novincev, ki jih je v Stožice pripeljal Nenad Protega. Niso upravičili pričakovanj in so (že skoraj vsi) zamenjali delodajalca. Čeprav je Olimpija točkovno izenačena z Mariborom in bi bila zmožna ponavljati zadovoljive rezultate tudi z jesensko postavo, se je vodstvo, ki ga poosebljata Mandarić in športni direktor Ranko Stojić, odločilo za drzno potezo.

Kader je doživel vnovične spremembe, prišlo je veliko tujcev. Trenerja Luke Elsnerja to ni toliko zmotilo pri delu, saj napoveduje, ali pa dobro skriva manj prijetne občutke, da je zadovoljen s stopnjo trenutne uigranosti. Čeprav je izgubil več kot polovico prvokategornikov, ki so jeseni sestavljali udarno enajsterico. Olimpija gre na vse ali nič, saj jo zanima le prvo mesto. Navijače prosi za razumevanje, saj bodo potrebovali kar nekaj časa, da se navadijo na nove obraze, hkrati pa jim obljublja, da ne bodo razočarani nad kakovostjo ekipe.

V medijski senci največjih

Manjši slovenski prvoligaški klubi res nimajo sreče. Že tako se o njih ne govori veliko, zdaj ko jih razganja od želje, da bi širni Sloveniji pokazali, kako so se trudili v zimskem pripravljalnem obdobju in se pripravili na nove izzive, pa jim jo je zakuhal še spored tekmovanja. Pozornost je v teh dneh usmerjena drugam. Pravzaprav le na en štadion. V soboto, na pester dan, ko bodo zazvenele fanfare v čast Prve lige Telekom Slovenije, bo, če hočete ali ne, vse minilo v znamenju večnega derbija.

• Pripravljalne tekme klubov 1. SNL v tem letu

Daleč od tega, da sta slovenski klubski nogomet le Maribor in Olimpija, a večina (tujih) ljubiteljev nogometa, ki bo konec tedna nenapovedano vrgla oko na dogajanje v 1. SNL, bi bila lahko deležna ravno takšnega vtisa. Kar ni nujno slabo. Mnogo držav bi ponudilo bogastvo, da bi se lahko pohvalile z derbijem s tako močnim čustvenim nabojem, ki spravi na noge in predrami dobršen del Slovenije.

Krilatica ne drži več

Vseeno pa se kakovost lige ponavadi ne meri le po najboljših, tem je treba ob večnih tekmecih dodati še Domžale, ki še niso rekle zadnje v boju za prvo mesto, ampak po njenih najšibkejših členih.

Ti ne morejo biti državi v pretiran ponos, saj krilatica, kako postaja Prva liga Telekom Slovenije imenitna, skoraj že popolna platforma za nabiranje izkušenj mladih slovenskih nogometašev, vedno bolj zveni v prazno. Preveč je klubov, ki so se odločili za loterijo, obisk mednarodne borze nogometašev in sklenitev sodelovanja z bolj ali manj anonimnimi tujci.

Ti so zadovoljni, da lahko nastopajo v prvoligaškem tekmovanju, kar je v obdobju nogometne globalizacije vse prej kot zanemarljiv podatek. Zato so pripravljeni spustiti ceno in pomenijo majhen strošek za vodstva klubov, a hkrati tudi odžirajo prostor in dragocene minute mladim domačim igralcem, ki ostajajo brez priložnosti.

Mladi Hrvati delajo škodo slovenskim vrstnikom

Niso vsi nogometaši geniji, da bi svoj razkošen talent ali občutek za igro javnosti, najbolj pa trenerju, dokazali že prvi mesec. Nekateri potrebujejo dosti več časa, da dozorijo in začnejo izkoriščati svoje potenciale. Žal številnim v 1. SNL to ne bo nikoli usojeno.

Zaradi tujcev, ki v vsakem prestopnem roku bolj očitno preplavljajo slovenske klube, največ pa jih prihaja iz sosednje Hrvaške. Iz nižjeligaških klubov. Namesto da bi dozorevali v svoji domovini, pridejo k zahodnim sosedom in postanejo aktiven del prve lige. Takšnih slovenskih klubov bi bilo še več, če bi na nogometnem zemljevidu obstal Zavrč, največji mojster okoriščanja s hrvaškimi talenti. Vedno več je tudi mladih Afričanov ...

Do dneva, ko bodo lahko gledalci na tekmah s kozarcem piva v roki pozdravili prvoligaške klube, v katerih bo igral le ščepec tujcev, praviloma izkušenih in tistih, ki pomenijo dodano vrednost, njihovi soigralci pa bodo mlajši upi iz klubskih podmladkov, je še daleč. Tovrstnih užitkov ni.

Luka Elsner se bo na gostovanje v Ljudski vrt podal z močno premešano udarno enajsterico. Foto: Vid Ponikvar

Zato ima liga ogromno srečo, da še drugo sezono zapored spremlja enakovreden boj za naslov prvaka med kluboma, ki imata v Sloveniji največ navijačev in s svojo logistiko najbolj spominjata na razmere, običajne za vrhunske nogometne prireditve v Evropi. To je gonilna sila tekmovanja, ki prinaša uspehe. Če ne prej, se bomo lahko o tem na lastne oči prepričali v soboto zvečer. Vse poti vodijo v Ljudski vrt.