Sobota, 8. 7. 2017, 4.12
7 let, 1 mesec
Martin Kavčič o sanaciji Aljaževega stolpa
Kako bo potekala obnova Aljaževega stolpa? #intervju #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,58
2
Aljažev stolp, simbol slovenstva, ki so ga na vrhu Triglava postavili leta 1895, je potreben obnove. V kakšnem stanju je, kdo je za to najbolj odgovoren in kaj bo treba storiti, da se ga ohrani za naše zanamce?
Dr. Martin Kavčič, univerzitetni diplomirani inženir arhitekture, je vodja priprave konservatorskega načrta za Aljažev stolp in soavtor razstave Aljažev stolp - ohranimo naš simbol.
O sanaciji Aljaževega stolpa, ki naj bi se zgodila jeseni 2018, smo se pogovarjali z Martinom Kavčičem, vodjo priprave konservatorskega načrta za Aljažev stolp in soavtorjem razstave Aljažev stolp – ohranimo naš simbol, ki bo v galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani na ogled do 31. julija 2017.
Aljažev stolp je po 122 letih obstoja in več manjših sanacijskih posegih v slabem stanju. Koliko je k temu prispeval človeški dejavnik?
V kakšnem stanju je Aljažev stolp - dobrem, manj dobrem ali slabem -, je lahko zelo subjektivna ocena. Iz bolj sistematičnega opazovanja stolpa v zadnjih letih opažamo poškodbe, ki so konstrukcijske in površinske narave.
Te, ki so površinske narave, so lahko posledica izpostavljenosti stolpa ekstremnim vremenskim razmeram, kot na primer velike temperaturne spremembe, sneg, zmrzal, veter.
Preberite še:
-> Aljažev dom bo jeseni 2018 zaradi obnove romal v dolino
-> Iz arhiva - Aljažev dom praznuje
Iz sistematičnega opazovanja je razvidno, da so na stolpu številne površinske in konstrukcijske poškodbe.
Skalni sestav, ki je prvotno služil kot dodatna utrditev stolpa, se je zaradi utrjevanja z betonom močno oddaljil od prvotnega podobe umestitve stolpa na vrhu Triglava, zato bo tudi na tem delu potrebna sanacija.
Po ocenah stroke bo najtežje sanirati poškodbe, ki so nastale na tanki pločevini plašča, ki je poleg strehe najbolj izpostavljen del Aljaževega stolpa.
Po drugi strani pa so poškodbe nemalokrat posledica človeškega dejavnika. Tu imam v mislih predvsem manj ozaveščene obiskovalce Triglava, ki s svojim neprimernim ravnanjem "ranijo" stolp, kar lahko čez čas privede do resnejših poškodb.
Poleg lepljenja nalepk in grafitov beležimo številne zvine, udrtine in zatrgano pločevino zaradi plezanja na stolp ali pa stopanja na okenca med fotografiranjem. Ta so se z leti spremenila iz nekoč kvadratnih v pravokotna.
V zimskem času pa nastanejo poškodbe zaradi udarcev s cepinom in stopanja z derezami, saj je stolp takrat pogosto povsem prekrit s snegom. Gre predvsem za praske ali celo luknje na strešni pločevini.
Za stolp so v preteklih letih glede teh poškodb zelo veliko storili planinci, ki so z brušenjem, kitanjem in barvanjem površinske poškodbe zaustavili in vsaj za nekaj let ponovno vzpostavili določeno zaščito.
Ne prezrite:
-> Glasujte za naj planinsko kočo 2017!
-> Predstavljamo kandidatke za naj kočo 2017 - 1. del.
Streha, ki je bila že nekajkrat zamenjana in jo bo, kot kaže, treba zamenjati tudi ob naslednji večji prenovi, je poškodovana tudi zaradi udarcev s cepinom.
Bolj težavne pa se mi zdijo poškodbe na konstrukciji Aljaževega stolpa, in sicer gre tu za zvin obročev, deformacije osnovnega volumna stolpa, katerega tloris se iz kroga spreminja v amorfno obliko, ali pa popuščanje zakovic. Domnevamo, da so te poškodbe posledica tako narave kot manj posrečenih obnovitvenih posegov.
Stolp bi sicer brez večjih posegov stal še nekaj let, desetletij, vendar pa se zavedamo, da je v trenutku, ko se začne načenjati konstrukcija, treba ukrepati. Bistveno lažje je to sanirati v začetni fazi poškodb kot pa pozneje, ko so potrebni bolj radikalni posegi.
Kaj bo po vaši oceni največji zalogaj pri sanaciji Aljaževega stolpa?
Če pogledam iz tehnološkega vidika, se mi zdi, da bo najtežje sanirati poškodbe, ki so nastale na tanki pločevini plašča. Ta je namreč poleg strehe najbolj izpostavljen del stolpa, ki že 122 let kljubuje času. Streha je bila do zdaj že nekajkrat zamenjana in, kot kaže, jo bo treba zamenjati tudi ob naslednji večji prenovi.
Zahteven poseg bo tudi sanacija kamnitega sklada, na katerem je postavljen Aljažev stolp. Skalni sestav, ki je prvotno služil kot dodatna utrditev stolpa, se je zaradi utrjevanja z betonom močno oddaljil od prvotne podobe umestitve stolpa na vrhu Triglava.
Verjetno se zastavlja tudi precej konservatorskih dilem. Katere ostajajo odprte?
Konservatorski načrt je sledil osnovni usmeritvi po ohranitvi stolpa v današnji podobi, saj je ta močno usidrana v zavesti ljudi. Eno izmed vprašanj, ki ostaja odprto, je povezano z zastrtjem gornjega niza prvotnih oken.
Okrog leta 1965 se je namreč na stolpu pojavil nov niz oken tik pod streho. Ne vemo točno, zakaj, domnevamo pa, da zaradi umestitve druge panoramske slike, ki je prekrila prvotni niz gornjih oken. Originalna, Pernehartova panorama je bila pod spodnjim nizom oken in so jo planinci lahko občudovali sede, saj je Jakob Aljaž med drugim stolp opremil tudi z nekaj trinožniki.
V tem trenutku kot dilemo vidimo tudi način pritrditve jeklenic na stolp, saj so prvotno bile štiri, ki so bile sidrane na drog zastavice, zdaj pa so tri in pritrjene na prvi nosilni obroč. Udari strel in z njim povezane poškodbe pa so vse pogostejše.
Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste preučevali konstrukcijo stolpa? Morda veliko število nanosa barv?
To je zanimivo. Naravoslovne preiskave vzorca, vzetega iz težje dostopnega mesta na stolpu, so pokazale, da je bil stolp prebarvan že 18-krat. Sicer pa me je bolj kot konstrukcija in njeno stanje presenetilo dejstvo, da je stolp imel toliko različnih podob.
V spominu ga sicer hranim v zdajšnji, sivi podobi, tudi teh je bilo več in v resnici je doživel že marsikaj. Ima vsaj osem večjih preobrazb.
Aljažev stolp je doživel vsaj osem večjih preobrazb. Na fotografiji: Aljažev stolp v sivi podobi iz leta 1999.
Koliko let se stroka že ukvarja s temi vprašanji?
V okviru konservatorsko-restavratorske stroke je o pomenu Aljaževega stolpa leta 2012 javnost začel ozaveščati Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije, ki je posnel dokumentarec in postavil razstavo Ta pleh ima dušo. Ob tem je nastala tudi replika Aljaževega stolpa. Jaz pa se tej temi posvečam dobri dve leti, od priprave konservatorskega načrta.
Ste tudi sami čustveno navezani na Aljažev stolp?
Do neke mere, seveda. Verjetno tako kot vsi Slovenci. Imam se za ljubiteljskega gornika in nujno se mi zdi, da gojimo in ohranimo spoštljiv odnos do tega spomenika in slovenskih gora nasploh.
Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije je z dokumentarnim filmom in razstavo Ta pleh ima dušo leta 2012 začel javnost ozaveščati o pomenu Aljaževega stolpa.
Kopijo Aljaževega stolpa si vse do konca julja lahko ogledate na razstavi v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani.
Torej že imate v domačem arhivu fotografijo, posneto poleg Aljaževega stolpa?
Seveda, nazadnje sem bil na Triglavu pred 14 dnevi skupaj z Gorazdom. Prvič pa sem bil na Triglavu kot 12-letnik z očetom in starejšima sestro in bratom.
Pričakujete težave zaradi začasne premestitve stolpa v dolino?
V glavnem ne, zagotovo pa bodo tudi čustveni odzivi posameznikov. S tem namenom smo pripravili informativno razstavo in napovedali, kakšni bodo predvideni koraki celostne prenove. Odprti smo za predloge. Zdaj je čas, da o vseh fazah temeljito premislimo.
Glede na vremenske razmere v Julijcih, pa tudi številne obiskovalce Triglava, menimo, da je ustrezne pogoje za celovito sanacijo stolpa mogoče vzpostaviti v dolini, na delavnicah.
Omenili ste, da bo sanacija trajala mesec dni.
Da, takšna je naša ocena. Stolp, ki je zdaj na petih točkah vpet v podlago, bomo odpeli in ga v enem kosu s helikopterjem pripeljali v dolino.
Od tam ga nameravamo prepeljali v Restavratorski center v Ljubljano, kjer bo urejena glavna delavnica. Posamezne kose bomo nato po potrebi odpeljali na peskanje, barvanje in podobno.
Takšna je bila izvirna podoba Aljaževega stolpa leta 1895.
Leta 1919 je bil prekrit z napisi.
Helikopterski prevoz bo verjetno prava paša za fotografe in snemalce.
Zagotovo, razmišljamo o tem, da bi prevoz spremljali v živo in da bi bila javnost s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev stalno na tekočem, kako poteka prenova.
Javnost ste pozvali, naj se vam oglasijo z zgodovinskimi gradivi na temo stolpa.
Aljaževega stolpa kot narodnega simbola ne zaznamujejo samo številne podobe časa, temveč ga izgrajujejo tudi mnoge osebne zgodbe ljudi, ki so ga obiskali. Zdi se nam pomembno, da zajamemo tudi delček tega skritega življenja. Čim več podatkov nam bo uspelo zbrati, bolj poglobljeno bomo lahko razumeli njegov pomen.
Stolp je doživel najmanj 18 različnih barvnih odtenkov. Med drugim je bil tudi rdeče barve.
Zanimivo je, da je menda najmanj gradiva iz 80. let. Zakaj je po vašem mnenju tako?
Težko bi rekel. Leta 1984 so stolp ob snemanju filma o Juliusu Kugyju iz rdeče, kakršen je bil od konca II. svetovne vojne, prebarvali v sivo. Ker se stolp od takrat ni več vizualno spreminjal, nihal je le odtenek sive, je te spremembe morda težje zaznati.
Lahko ocenite, kakšen bo strošek sanacije?
V tem trenutku, ko stanje Aljaževega stolpa še ni podrobno analizirano in ovrednoteno, ne bi rad ugibal o stroških sanacije. Ko bodo zadeve na papirju, kar načrtujemo storiti do konca leta, bo tudi ta podatek povsem natančen.
S čim boste na vrhu Triglava v času sanacije nadomestili Aljažev stolp?
Vprašanje nadomestitve Aljaževega stolpa za čas sanacije bomo obravnavali znotraj delovne skupine, ki bo sestavljena iz strokovnjakov in interesnih skupin. Naš predlog je, da bi Aljažev stolp za čas prenove, ko bo v dolini, nadomestili z repliko. Stremimo k temu, da vrh Triglava nikoli ne bo prazen.
2