Legendarni italijanski vratar bo, čeprav je star 38 let, očitno nadaljeval reprezentančno zgodbo, ki jo je začel daljnega leta 1997. V dresu Italije je do zdaj zbral rekordnih 161 nastopov, od leta 2008 je tudi njen kapetan. Gianluigi Buffon je eden izmed velikanov svetovnega nogometa. Živa legenda, ki neverjetno reprezentančno zgodbo piše že skoraj dve desetletji. Bil je že na petih svetovnih in štirih evropskih prvenstvih. Sprehodite se skozi vsa velika tekmovanja, ki jih je doživel.

Na svetovnem prvenstvu leta 1998 je bil z reprezentanco, a priložnosti za igro ni dobil.

SP 1998: Krstnega nastopa ni dočakal

V Franciji je z reprezentanco že nastopal, leta 1998 ga je na svetovno prvenstvo na francoskih tleh popeljal letos umrli Cesare Maldini. Po poškodbi Angela Peruzzija je bil številka dve za Gianluco Pagliuco, a krstnega nastopa na velikih tekmovanjih, pred tem je za Italijo branil na dveh tekmah, takrat ni dočakal. Italijani so se uvrstili v četrtfinale in tam izpadli po enajstmetrovkah proti poznejšim prvakom Francozom. Vseh pet tekem si je ogledal s klopi.

Leta 2000 se je poškodoval tik pred začetkom evropskega prvenstva in ostal brez krstnega nastopa na velikih tekmovanjih.

EP 2000: Nesrečna poškodba tik pred začetkom

Ko je selektor Italije postal legendarni nekdanji vratar Dino Zoff, je Buffon, takrat še nogometaš Parme, postal njegova prva izbira med vratnicama Italije. V kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu 2000 je branil redno in dobro, a si nato na prijateljski tekmi le nekaj dni pred začetkom turnirja zlomil roko in ostal brez nastopa na Nizozemskem in v Belgiji, kjer so Italijani prišli vse do finala in ga izgubili.

Leta 2002 je dočakal prvi nastop na velikih tekmovanjih, a doživel tudi veliko razočaranje proti Južni Koreji.

SP 2002: Prvič je branil na velikem tekmovanju

V kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem in v Južni Koreji je iz vrat izrinil Francesca Tolda in pri 24 letih le dočakal prvi nastop na velikih tekmovanjih. V skupinskem delu je pod vodstvom Giovannija Trapattonija branil na vseh treh tekmah v skupinskem delu, v osmini finala je pri šokantnem porazu proti gostiteljici Južni Koreji, ki je imela izdatno sodniško pomoč, ubranil enajstmetrovko, a ni mogel preprečiti poraza z 1:2 po podaljških in nepričakovanega izpada v zgodnji fazi tekmovanja.

Na evropskem prvenstvu je prvič branil leta 2004, ko je na Portugalskem doživel skandinavsko zaušnico.

EP 2004: Skandinavska zaušnica

Tudi na Portugalskem je branil na vseh treh tekmah skupinskega dela, a s soigralci doživel veliko razočaranje. Čeprav je Italija osvojila pet točk, potem ko je remizirala z Dansko in Švedsko, premagala pa Bolgarijo, je ostala brez četrtfinala. Skandinavci so v zadnjem krogu poskrbeli za edini rezultat, ki v boju za napredovanje ni ustrezal Italiji – remi z 2:2 –, in poskrbeli, da se je Buffon spet razočaran vrnil z velikega tekmovanja.

Leta 2006 je dosegel zgodovinski uspeh. Z Italijo je osvojil naslov svetovnega prvaka.

SP 2006: S soigralci se je za vedno vpisal v zgodovino

Italija je pod vodstvom Marcella Lippija osvojila četrti naslov svetovnih prvakov, Buffon pa je blestel. Poskrbel je za rekord, saj je na sedmih tekmah prejel le dva zadetka. Blestel je tudi v finalu proti Franciji, kjer ga je Zinedine Zidane najprej sicer premagal z enajstih metrov, a je nato zdajšnjemu trenerju in takratnemu zvezdniku Real Madrida v podaljšku z neverjetnim refleksom ubranil strel z glavo, ki je šel pod prečko. Izkazal se je tudi pri enajstmetrovkah, pri katerih so bili Italijani natančnejši in osvojili veliki naslov. Buffon je bil izbran za najboljšega vratarja prvenstva, na katerem je zbral kar 40 obramb.

Na evropskem prvenstvu pred osmimi leti je bil prvič kapetan Italije.

EP 2008: Postal je kapetan Italije

Na evropskem prvenstvu v Avstriji in Švici je bil kapetan Italije Roberta Donadonija. Italija je imela kar nekaj težav, da se je prebila iz zahtevne skupine, v kateri je bila skupaj s Francijo, Nizozemsko in Romunijo (na tej tekmi je ubranil enajstmetrovko). S soigralci se je nato poslovil v četrtfinalu, v katerem je Italijo po enajstmetrovkah izločila poznejša prvakinja Španija.

Leta 2010 je branil le en polčas na prvi tekmi Italije. Preostale si je zaradi poškodbe ogledal s klopi.

SP 2010: Poškodba poskrbela, da je igral le en polčas

Na svetovnem prvenstvu pred šestimi leti v Južnoafriški republiki, ko se je na klop Italije vrnil Lippi, je branil le v prvem polčasu prve tekme proti Paragvaju, ki se je končala z remijem. Potem se je poškodoval in ni več igral. Italija je razočarala in se poslovila po skupinskem delu.

Na zadnjem evropskem prvenstvu je blestel do finala, v katerem je proti Španiji s soigralci doživel polom.

EP 2012: Do finala je blestel, potem je doživel polom

Na zadnjem evropskem prvenstvu, ko je Italijo vodil Cesare Prandelli, je bil kapetan Italije, ki je prišla vse do finala. Na poti do tja je po enajstmetrovkah v četrtfinalu odpravila Anglijo, na tej tekmi je ubranil odločilen strel Ashleyja Cola, v polfinalu je proti Nemčiji prav tako blestel in poskrbel za nekaj izjemnih obramb, v finalu pa proti Španiji doživel polom. Prejel je štiri gole, Italija je izgubila z 0:4.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu se je s soigralci nepričakovano poslovil že po predtekmovanju.

SP 2014: Postal je tretji, ki mu je uspelo kaj takega

V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014 je postal rekorder po številu nastopov v dresu italijanske reprezentance, na zaključnem turnirju je doživel veliko razočaranje. To je bilo njegovo peto svetovno prvenstvo, postal je šele tretji nogometaš po Mehičanu Antoniu Carbajalu in Nemcu Lotharju Matthäusu, ki mu je uspelo kaj takega. Na prvi tekmi proti Angliji, ko so Italijani zmagali, ni igral, saj je bil poškodovan. Na preostalih dveh, ko so izgubili proti Kostariki in Urugvaju, kar je pomenilo slovo od tekmovanja, je bil na igrišču s kapetanskim trakom.

Letošnje evropsko prvenstvo je bilo zanj zadnje. Po porazu proti Nemčiji ni mogel skriti solz.

EP 2016: V solzah sporočil, da se bo še boril

Pri zmagah nad Belgijo in Švedsko v skupinskem delu je kot kapetan ohranil nedotaknjeno mrežo. Na tekmi proti Irski, ki so jo Italijani izgubili, je sedel na klopi, saj za Italijane ni bila pomembna, napredovanje in prvo mesto v skupini so si namreč že zagotovili. V osmini finala, ko je z 2:0 padla branilka naslova Španija, je spet blestel, v četrtfinalu, ko so bili na drugi strani svetovni prvaki Nemci, pa se ni izšlo. Po izidu 1:1 v rednem delu igre je Italija po dramatični seriji enajstmetrovk, bilo jih je kar devet, izpadla.

Po tekmi je v solzah potrdil, da je bilo to njegovo zadnje evropsko prvenstvo, a italijanske navijače, med katerimi ima status božanstva, razveselil, ko je dejal, da se bo boril za mesto na naslednjem svetovnem prvenstvu. Če bo čez dve leti v Rusiji res branil, bo postal prvi, ki bo zraven še na šestem svetovnem prvenstvu.