Cristiano Ronaldo: Nikoli nisem dvomil o soigralcih ali selektorju

Za prvega zvezdnika Portugalske in kapetana se je finale začel kot v najhujši nočni mori. Po nič kaj nežnem bližnjem srečanju z Dimitrijem Payetom je Portugalec obležal na tleh ter dal z grimaso na obrazu takoj vsem vedeti, da je z njegovim levim kolenom nekaj hudo narobe in da ne bo mogel več nadaljevati tekme.

Vseeno se je borec, kar Ronaldo vsekakor je, s povezanim kolenom vrnil na igrišče, a kmalu ugotovil, da so bolečine prehude. Na nosilih in v solzah je odšel z igrišča, kapetanski trak pa pripel na nadlaket dobrega prijatelja in nekdanjega soigralca pri Manchester Unitedu Luisa Nanija. Ta je skupaj z borbenimi soigralci v nadaljevanju povsem onemogočil Francijo in na koncu portugalsko barko popeljal na evropski prestol. Odsotnost Ronalda se tako rekoč ni poznala.

V 25. minuti je vsem zastal dih, najbolj pa Ronaldu.

• Če ima Griezmann prav, bo Ronaldo še bolj vesel, kot je bil včeraj
• Portugalci brez Cristiana Ronalda v Parizu šokirali Francijo
• Kaj sta povedala Fernando Santos in Didier Deschamps?
• Noč, ko je (spet) jokal Ronaldo #kolumna 
• Cristiano Ronaldo in njegove solze
• V portugalski vitrini ni več pajčevine
• Tako mlad, da je ukradel rekord Ronaldu
• Po poteh glavnega asa evropskih prvakov #iz arhiva

"Uspelo mi je. Hvala bogu."

"Vesel sem, zelo sem vesel. Ta lovorika je nekaj, kar sem si želel že dolgo časa. Vse od leta 2004. Prosil sem boga za novo priložnost. Vseeno vse ni potekalo tako, kot sem si želel. Po nekaj minutah sem se poškodoval, a vedno sem verjel v svoje soigralce. Gre za izjemne fante z izjemno kakovostjo, povrhu vsega pa imamo še selektorja, ki je imel izjemen načrt," je soigralce in selektorja pohvalil 31-letni zvezdnik Reala.

"Vedno sem govoril, da hočem lovoriko tudi z reprezentanco in se vpisati v zgodovino. Uspelo mi je. Hvala bogu," je še pripomnil globoko verni Portugalec.

Selektor Fernando Santos je imel ob koncu tekme tudi novega pomočnika.

Eden najlepših trenutkov v njegovi karieri

Kot že rečeno, je Ronaldo prvič v finalu evropskega prvenstva nastopil že leta 2004, ko je imel le 19 let, a so takrat Portugalce sredi Lizbone šokirali Grki, zdaj pa se je sreča obrnila v drugo smer. "To je eden najlepših trenutkov v moji karieri. Portugalski narod si je to zaslužil, mi smo si to zaslužili," je še povedal Ronaldo, ki je po klubskem evropskem vrhu, ko je maja z Realom osvojil ligo prvakov, stopil še na vrh Evrope s Portugalsko.

"Nihče ni verjel v nas. A leta žrtvovanja in odrekanja se nam je vendarle obrestovalo. S klubom sem osvojil že vse, zdaj pa je prišla še ta lovorika v reprezentanci."

Na koncu se je izkazalo, da Francozom po tem nesrečnem dogodku ni bilo nič lažje. Morda še težje. "Proti Nemcem smo zabili dva zadetka, proti Portugalski pa nismo našli poti do mreže. To je nogomet. Hvala navijačem, ker so dihali z nami do konca, žal se jim na koncu nismo zahvalili tako, kot smo hoteli." 

Pepe: To smo storili za Ronalda

Potem ko so sredi prvega polčasa Portugalci izgubili paradnega konja, na katerega so največ stavili, je sledil pravi šok, a Pepe, soigralec Ronalda pri Realu, pravi, da so ravno zaradi tega našli dodatno moč. "Ko izgubiš  prvega moža ekipe v tako zgodnji fazi tekme, je težko. Vsi vemo, kaj zmore Ronaldo, lahko zadene v vsakem trenutku, a ko ni mogel nadaljevati, sem soigralcem dejal, da moramo tekmo dobiti ravno zanj," je paniko ob poškodbi Ronalda opisal Pepe.

Slavje Portugalcev je bilo po zmagi nad Francozi nepopisno.

"Selektor nas je odlično pripravil, rezerve so prišle na igrišče ob pravem času. V to zmago smo vložili svojo kri, znoj in solze. Uspelo nam je. Spisali smo lepo poglavje v zgodovini portugalskega nogometa," je dodal odlični branilec.