Petek, 8. 7. 2016, 6.00
6 let, 7 mesecev
Šok za prodajalce Cimosa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
20
Cimos je po dveh letih sanacijskega procesa tik pred zlomom. Če do jeseni ne bo dobil stabilnega lastnika in sredstev za zagon razvojnih investicij, ga čaka ponovna insolventnost ter neizbežni stečaj. Preverili smo, kakšne možnosti ima za preživetje in kaj bi stečaj pomenil za zaposlene, slovenske dobavitelje, banke in državo.
Usoda koprskega Cimosa, pomembnega dobavitelja svetovne avtomobilske industrije, ki daje kruh tudi številnim slovenskim podjetjem in zaposluje skoraj pet tisoč ljudi, bo ostala negotova še najmanj dva meseca.
Ko so po leto dni trajajočem prodajnem postopku banke pred dnevi na mizo dobile ponudbo edinega zainteresiranega kupca – italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria –, so bile nad višino ponudbe šokirane. Toda ker je edina druga alternativa za Cimos stečaj in posledično dokončna izguba ključnih kupcev, sta se DUTB in SDH odločila za nadaljevanje prodajnega postopka.
Največja lastnika Cimosa sta po naših zanesljivih informacijah Palladiu včeraj dala čas do 9. septembra, da upnike – banke, dobavitelje in kupce – prepriča v podpis prodajnega sporazuma.
V tem času se prodajalci Cimosa ne smejo pogajati z nobenim drugim kupcem, tudi če bi se pojavil še kakšen interesent. Toda podaljšanje roka za podpis prodajnega sporazuma bo veljalo šele, če bodo Italijani do 12. julija pristali na odložne pogoje, ki jih je postavila DUTB.
Draghi molčal ob preiskavah na Cipru, Irskem in v Italiji. Česa se boji v Sloveniji?
DUTB si želi prodati Cimos.
Ponudba: simbolična kupnina za delnice, novi veliki odpisi
Banke in država so v postopku prisilne poravnave Cimosu že odpisale za skoraj 40 milijonov evrov obveznosti, dodatnih 170 milijonov evrov pa so pretvorile v kapital in prevzele njegovo lastništvo. Cimosu je tako po zadnjih podatkih ostalo 185 milijonov evrov skupnih obveznostih do bank, države, kupcev in dobaviteljev.
Kaj se Britancem že pozna zaradi brexita in kaj jih lahko še udari
Kaj za Cimos ponujajo Italijani
Kako je sestavljena ponudba Palladio Finanziaria:
- kot smo izvedeli neuradno, naj bi Palladio lastnikom ponudil zgolj simbolično kupnino, kar je bilo mogoče pričakovati že glede na višino nezavezujočih ponudb za nakup Cimosa;
- dobavitelje in kupce bi v nekem časovnem obdobju poplačal v celoti, saj so za poslovanje podjetja odnosi z njimi ključni. Prav tako v celoti bi poplačal banke, ki so mu v postopku prisilne poravnave zagotovile sveža sredstva;
- od bank, ki pred dvema letoma niso želele podpisati medbančnega sporazuma, pričakuje, da bodo odpisale skoraj polovico terjatev;
- ostalim desetim bankam, ki so večinoma tudi lastnice Cimosa in med katerimi je ključna DUTB, ponuja poplačilo zgolj likvidacijske vrednosti posojil. To je vrednost, ki je bila priglašena Evropski komisiji, ko je odločala o ustreznosti državne pomoči Cimosu. Po naših informacijah gre za nekaj manj kot 30 milijonov evrov, medtem ko posojila teh bank znašajo približno sto milijonov evrov več. To so tudi banke, ki bodo v sanaciji Cimosa največ izgubile.
Tudi če se bo Cimos izognil stečaju, banke čakajo novi astronomski odpisi. Po naših zanesljivih informacijah so Italijani za Cimos skupaj z njegovimi dolgovi ponudili le dobrih sto milijonov evrov. Ob upoštevanju dokapitalizacije in še nekaterih drugih zavez ponudba znaša skoraj 170 milijonov evrov.
S kipcem Marije in pravim kapetanom do čudeža
Tudi v prihodnje se v Cimosu obetajo odpuščanja.
Tudi denar za nadaljevanje odpuščanja
Palladio se je torej pripravljen zavezati tudi k dokapitalizaciji Cimosa. S svežimi sredstvi bi financiral obratni kapital, nujne investicije in odpravnine zaposlenim.
V skupini Cimos se je število zaposlenih v dveh letih zmanjšalo za tretjino, s 7.128 na 4.822. Večino tega so dosegli z odprodajo odvisnih družb, del pa z odpuščanjem. V Sloveniji je zaposlenih malo manj kot dva tisoč ljudi. Do konca tega leta bi morala Skupina Cimos zaposlovati le še okrog 4.500 ljudi.
Po neuradnih informacijah pa je odpuščanje, ki je bilo predvidno v načrtu zmanjšanja števila zaposlenih, v zadnjem času upočasnilo, saj podjetje ni imelo sredstev za izplačilo zakonskih odpravnin. Palladio namerava prevzeti načrt odpuščanja, ki ga je pripravilo obstoječe vodstvo.
Pet korakov za preizkus "car sharinga" v Ljubljani: od registracije do iskanja, vožnje in plačila
Kako si razdeliti breme za 60 milijonov evrov tožb?
Poleg nizke kupnine, na katero bodo morale pristati banke, ostaja odprtih še nekaj vprašanj.
Kamen spotike med Palladiom in državo je, kdo bo prevzel breme morebitnih izgubljenih tožb Cimosa. Te po naših informacijah skupaj znašajo okoli 60 milijonov evrov. Najtežja je 20-milijonska tožba hrvaške slabe banke (DAB), ki bi se lahko z zamudnimi obrestmi celo podvojila. Gre za dolgove iz 90. let, o katerih se je danes propadla Riječka banka 16 let poskušala dogovoriti glede plačila, vendar neuspešno.
Palladio od DUTB zahteva tudi razkritje podatkov o Cimosovih proizvodih, na podlagi katerih bi ocenil profitabilnost posameznih izdelkov, in podatke o poslovnih odnosih s kupci. Vendar mu Cimos in DUTB za zdaj teh podatkov nista želela posredovati. Sklicujeta se na to, da gre za poslovne skrivnosti, v okviru Palladia pa deluje Cimosu konkurenčna avtomobilska divizija – TCH Cogeme in Dynamic Technologies Group.
SDH si skupaj z DUTB prizadeva za prodajo Cimosa do jeseni.
Usoda podjetja v rokah tujih bank
Odločitev DUTB in SDH, da Palladiu omogočita ekskluzivna pogajanja, za Cimos pomenijo zgolj priložnost, da bi do jeseni le dobil novega lastnika. Palladio namreč čakajo težka pogajanja z bankami, izid pa je negotov.
Prvi mobilni telefon s termalno kamero zdaj tudi v Sloveniji
Kaj bi stečaj Cimosa pomenil za Slovenijo
V nadaljevanju so predstavljene posledice morebitnega stečaja Cimosa z vidika dobaviteljev, zaposlenih, bank in državnega proračuna:
DOBAVITELJI – Cimos od dobaviteljev, ki oskrbujejo njegovo proizvodnjo v Sloveniji, kupi za skoraj 50 milijonov evrov surovin in polizdelkov. V preteklosti so bila med njimi podjetja, kot so Talum, TBP, Iskra ISD, TPV, Unior in Savatech. Ob tem Cimos na letni ravni porabi tudi več kot 20 milijonov evrov za energente in več kot deset milijonov evrov za transportne, logistične in druge storitve.
ZAPOSLENI – Čeprav je poslovna sanacija zajemala tudi zmanjšanje stroškov dela, ima krovna družba v Sloveniji še vedno okoli 1.800 zaposlenih, Cimos pa na ravni celotne skupine daje kruh več kot 4.800 ljudem. V primeru stečaja Cimosa kot proizvodnega podjetja bi bolj ali manj vsi ostali brez zaposlitve, saj bi dobavitelji zahtevali avansna plačila, kupci pa bi se pospešeno umikali.
DRŽAVA – V domačo pokojninsko in zdravstveno blagajno Cimos po zadnjih dostopnih podatkih prispeva več kot pet milijonov evrov na leto. Še dvakrat toliko naj bi namenjal za prispevke zaposlenih v drugih državah. Ker je Cimos v zadnjih letih posloval negativno, davka na dobiček ni plačeval.
BANKE – Po podatkih iz marca letos ima Cimosa za okoli 135 milijonov evrov finančnih obveznosti. Med upniki je daleč največja državna DUTB, saj ima večino terjatev.
LASTNIKI – Največji lastnik Cimosa je DUTB, ki je v zameno za odpis dela obveznosti dobil 47 odstotkov delnic družbe. Skoraj četrtina jih je v rokah Republike Slovenije, slabo desetino pa jih obvladuje NLB. S stečajem Cimosa bi vsi lastniki ostali brez delnic.
Usoda Cimosa je odvisna predvsem od tistih bank, ki niso pristopile k medbančnemu sporazumu. Gre za tuje banke, ki so ocenjevale, da imajo dobra zavarovanja za posojila. Zato tudi niso hotele pristati na pretvorbo terjatev v kapital. Po naših informacijah so to Unicredit, Intesa Sanpaolo, Mednarodna finančna korporacija IFC, Heta in Erste Bank.
Trd pristanek za banke upnice
Dve leti po tem, ko je skupina upnikov na čelu z DUTB sprožila prisilno poravnavo Cimosa, je tako postalo jasno, da:
- interesa med velikimi igralci v avtomobilski industriji za lastništvo Cimosa ni. Edino zavezujočo ponudbo je oddal majhen igralec na trgu, ki je očitno edini pripravljen tvegati;
- bodo po kakršnem koli scenariju – prodaji družbe ali stečaju – banke morale narediti dodatne velike in nepričakovane odpise dolgov;
- Cimos čim prej potrebuje novega lastnika, ki bo investiral v razvoj in mu zagotovil naročila. Po trditvah naših virov je knjiga naročil vse bolj prazna. Obstoječa naročila se iztekajo, za prihodnje leto so pridobili le nekaj milijonov novih naročil, za razvojna naročila, s katerimi bodo živeli v prihodnjih letih, pa še nimajo zavezujočih dogovorov s kupci;
- edini preostali scenarij je razglasitev insolventnosti, kar pomeni avtomatično stečaj. Zaradi specifičnosti zavarovanj (proizvodne hale, v katerih bi se proizvodnja ustavila in ki so večinoma tudi problematične z ekološkega vidika) bi v stečaju upniki najverjetneje dobili manj kot likvidacijske vrednosti (vrednost v primeru prisilne prodaje premoženja).
Katere so ključne napake DUTB
Kot ključne napake DUTB pri reševanju Cimosa se omenja predvsem:
- finančno prestrukturiranje ni bilo ustrezno, saj je Cimos kljub 200-milijonskemu odpisu v letu 2014 še vedno bistveno prezadolženo podjetje. To duši njegovo tekoče poslovanje, zmanjšuje interes potencialnih kupcev in predvsem ovira njegov razvoj, saj poslovni partnerji zadolženost ocenjujejo kot preveč tvegano za nadaljnje sodelovanje;
- DUTB in novo vodstvo Cimosa sta stavila na nove posle, s čimer bi se prikrilo nevzdržno finančno stanje. Toda to se ni zgodilo. Zaradi tega Cimos tudi nujno potrebuje dokapitalizacijo, s katero bo financiral nov razvojni cikel. Brez novih finančnih virov si ne more obetati novih naročil, kar so kupci že jasno povedali. Da bi obstoječi upniki vložili dodaten denar, ni pričakovati. Zato mora v zgodbo nujno vstopiti nov lastnik;
- dodatno je odnose z največjimi kupci poslabšalo to, da jih je DUTB prisilil, da so Cimosu posodili denar, skupaj z bankami skoraj 40 milijonov evrov. Toda že dogovorjeni posli se iztekajo in pred Cimosom je ključno obdobje, ko si mora zagotoviti posle za nov nekajletni cikel. Pri tem ne more več računati na razumevanje kupcev, ki so že dali svoj prispevek sanaciji in zaradi večletne agonije izgubili tudi zaupanje do Cimosa in njegovih lastnikov;
- za nerealne so se izkazale tudi napovedi, da tovrstnih proizvodnih zmogljivosti v Evropi primanjkuje in bo zato velik interes za nakup Cimosa;
- vedno več virov iz bank namiguje, da je projektni menedžer DUTB Janne Harjunpää, ki je bil zadolžen za prestrukturiranje Cimosa, izrazito favoriziral bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja. Ta je imel pred leti ključno vlogo pri propadu slovenjgraškega Prevent Globala, zato je bil za državo kot kupec nesprejemljiv. Ko se je izkazalo, da nameravajo v tekmi za Cimos sodelovati tudi Italijani, se je Hastor umaknil. Toda poznavalci razmer so prepričani, da čaka na stečaj Cimosa, v okviru katerega bi se za nizko ceno lahko dokopal do Cimosove proizvodnje v Bosni in Srbiji;
- DUTB in projektni menedžer Janne Harjunpää sta se do upnikov obnašala arogantno. Pred njimi sta do zadnjega skrivala podatke o poteku prodajnega postopka in vse večjih težavah v bilancah Cimosa. To je povzročilo nezaupanje upnikov, ki se zdaj težko sprijaznijo z realnim stanjem;
- DUTB se z upniki ni vnaprej dogovorila o delitvi kupnine, zato se mora danes skupaj s potencialnim kupcem dogovarjati z vsakim upnikom posebej.
Na DUTB do konca postopka ne želijo posredovati nobenih informacij v zvezi s prodajo Cimosa. Ob tem dodajmo, da se je prejšnji teden po naših informacijah dokončno izteklo pogodbeno sodelovanje DUTB s Harjunpääjem. Njegove naloge pri reševanju Cimosa je prevzel Klaus Schuster, nekdanji predsednik uprave Factor banke v likvidaciji.
Pojasnila odgovornih na Cimosu bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.
Pri DUTB je za reševanje Cimosa zadolžen Klaus Schuster.
Prodaja ali stečaj
Pričakovati je, da bo vsaka banka upnica posebej tehtala, v katerem primeru – prodaja Italijanom ali uvedba stečajnega postopka – je njen izkupiček večji.
Jeseni bo torej znano, ali se bodo banke sprijaznile z dodatnimi visokimi odpisi posojil in Cimos prodale Italijanom, ali pa bodo raje tvegale in družbo poslale v stečaj. V tem primeru bodo skušale najti kupca za zdrava jedra Cimosa, vendar bi bilo lahko že prepozno, izgube pa bistveno višje, tudi za slovensko gospodarstvo.
Tudi če bi hotele, banke ne bodo mogle več kupovati časa. Po nekaterih informacijah naj bi Cimosu pred koncem leta zmanjkalo likvidnih sredstev in bo z njihovim odlašanjem samodejno pristal v stečaju.
20