Cristiano Ronaldo
Četrtek, 7. 7. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Portugalska po uvrstitvi v finale EP 2016
S kipcem Marije in pravim kapetanom do čudeža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,55
Zmaga Portugalske nad Walesom (2:0) je Cristiana Ronalda, Nanija in njune nogometne reprezentančne soborce popeljala v finale evropskega prvenstva. Na Portugalskem je nastopil čas za zabavo.
"Čudeži" na evropskem prvenstvu v Franciji se nadaljujejo. Najprej Islandija, nato Wales, zdaj pa je Portugalska v šestem poizkusu dokazala, da zmore tekmeca premagati že po rednem delu. Pred tem se ji je petkrat zalomilo, a je to ni zmotilo, da si v sredo ne priigra vstopnice za finale.
Dežela, ki leži na levem robu Evrope in je nora na nogomet, je na tako priložnost čakala natanko 12 let. Vse od domačega Eura, ko je bilo vse pripravljeno za nepozabno slavje, a so ji večer pokvarili Grki (2004). ''Danes praznujemo in slavimo milijoni Portugalcev. V nedeljo bomo še glasnejši. Gremo naprej, Portugalska,'' je po polfinalni zmagi nad Walesom na Twitterju čivknil portugalski predsednik vlade Antonio Costa.
Priložnost za nekaj, kar še nimajo
Portugalci, na svetu jih je dobrih 10 milijonov, so si v noči na četrtek dali duška. Zaplesali so ob fadu, prijetno melanholični in zasanjani glasbi, ki jo razumejo in čutijo bolj kot kdorkoli na tem svetu, si nalili kozarec portovca in nazdravili nogometnim junakom. Portugalska se je na krilih novopečenega evropskega rekorderja Cristiana Ronalda uvrstila v finale največjega tekmovanja, kar ga pozna stara celina.
Nasmejani portugalski obrazi v slačilnici po zmagi nad Walesom:
V nedeljo bo v St. Denisu pri Parizu naskakovala mogočno lovoriko, ki ji še manjka. Nasmiha se ji priložnost, da nadoknadi tisto, kar je zapravila pred 12 leti na domačih tleh. Gostila je Euro in nato v finalu potegnila krajšo proti senzacionalni Grčiji. Ta se je evropskega zlata dokopala s težko gledljivim, a skrajno pragmatičnim obrambnim nogometom.
Na nekaterih tekmah so se njenega orožja polastili tudi Portugalci in poskrbeli za začudenje v očeh evropske javnosti, saj takšnega igralnega sloga ne nosijo v svojem genskem zapisu.
Kdo še pomni igro, ko se doseže vrhunski rezultat?
Cristiano Ronaldo se je z devetimi zadetki izenačil na večni lestvici najboljših strelcev v zgodovini evropskih prvenstev z Michelom Platinijem.
''Požvižgamo se na vse kritike,'' je mirno in preudarno sporočil komaj 18-letni portugalski as Renato Sanches, ko mu je sedma sila pred dnevi metala pod nos očitke o neprepričljivih predstavah na tem prvenstvu. Tako kot njegovi soigralci je vedel, da se nima smisla podrejati slabi volji. Sploh zdaj, ko je prišla Portugalska na prvenstvu tako daleč.
Že čez nekaj tednov, kaj šele let, ne bo skoraj nihče omenjal načina, kako je bil na najbolj izenačenem evropskem prvenstvu vseh časov dosežen vrhunski rezultat. Tega so se nogometaši zavedali. Veliko bolj kot navijači.
Dolgolasega Sanchesa ni zmotil niti nenavaden podatek, da so se Portugalci v polfinale prebili po petih napornih srečanjih, na katerih v 90 minutah sploh niso izkusili sladkosti zmage.
Renato Sanches je pogosto pokrival hitronogega Garetha Bala.
Koliko je star?
Mislil si je svoje. Novopečeni član Bayerna je za svoja leta tako dober (in drag, saj so Bavarci zanj plačali 35 milijonov evrov), da so se razvile celo teorije zarote o njegovi prikriti resnični starosti. Ta naj bi znašala 24 let. V portugalskem taboru so se tako podli nevoščljivosti le kislo nasmehnili ...
Da je Sanches vendarle mladenič, njegovo življenje pa polno nihanj in nabiranja izkušenj, je dokazal na polfinalnem srečanju proti Walesu. To je bila njegova najbolj pomembna tekma v karieri. Odigral jo je kot 18-letnik, ne pa šest let starejši nogometaš. Storil je več napak kot na prejšnjih tekmah na tem Euru, a so ga iz godlje reševali drugi. Zlasti tisti, ki so si upali prevzeti odgovornost na svoja pleča. Najstarejši. V najbolj kritičnih trenutkih so zadeli Valižane naravnost v srce in poskrbeli za portugalsko zmago.
Bolje začeti slabše, nato pa končati dobro
Najprej je mrežo Otočanov stresel Ronaldo (v 50. minuti), nato se mu je na seznamu strelcev le tri minute pozneje pridružil še Nani. Dva izkušena prijatelja, vajena tako pomembnih tekem, se nista ustrašila priložnosti. Mladi portugalski voz sta prek žilave britanske ovire potegnila do finala, kjer nima proti boljšemu iz današnjega dvoboja med Francijo in Nemčijo česa izgubiti.
Kako so napredovanje v finale proslavili v portugalski prestolnici?
''Bolje je začeti slabše in končati dobro kot pa obratno,'' je pojasnil strelec devetih zadetkov v zgodovini evropskih prvenstev. Pred 12 leti se je po izgubljenem finalu proti Grkom zjokal. Bil je še najstnik. Zdaj je star 31 let in kraljuje svetovni nogometni sceni, javnosti pa je napovedal, da želi v nedeljo potočiti solzo. A ne solze žalosti, ampak sreče.
Halo, Pariz! Portugalska kliče.
''Naši junaki bodo prišli domov šele 11. junija. Zasluženo'', ''Halo, Pariz! Portugalska kliče'', ali pa ''Karakterji potujejo v Pariz'' so le eni izmed naslovov vodilnih portugalskih športnih dnevnikov, ki so v sredo zvečer občutili dvojno radost. Niso bili veseli le zaradi zmage Portugalske, ampak tudi načina, kako je bila prigarana.
Portugalski navijač je na pomoč pripeljal kipec Marije iz Fatime.
Vzorec zaprtega obrambnega sistema, ki ni prizanesel Hrvaški, je zamenjal malce bolj živahen, vsekakor pa napadalnejši pristop. Portugalci se z njim radi poistovetijo. Tako so jih učili v slavnih klubih (Benfica, Porto in Sporting spadajo med tri največje, vsi so osvajali tudi evropske naslove), pri reprezentanci pa so se nazori pod taktirko Fernanda Santosa nekoliko spremenili. Poskrbel je za nove prijeme, pri katerih se je ciljem izbrane vrste podredil tudi kapetan Ronaldo.
Proti Walesu je dokazal, da se vrača v formo in je pripravljen pičiti v vsakem trenutku, ko ga obrambni igralec spusti z očesa. Z izvrstnim zvezdnikom Reala, ki je prispeval gol in podajo, je zaživela drugačna Portugalska. Boljša, hitrejša, sposobnejša.
Veselje portugalskih navijačev v Parizu:
When the final whistle went under the Eiffel Tower... pic.twitter.com/1Zr0XhC0BD
— Joe Crann (@YesWeCrann) July 6, 2016
Vrnilo se je upanje v močno Portugalsko, optimizem je trden kot še nikoli v teh francoskih tednih. Navijači so prepričani, da lahko njihovi ljubljenci v nedeljo s ponovitvijo drugega polčasa proti Walesu postanejo tudi evropski prvaki. Zdaj je Portugalska na vrhuncu moči, le slaba dva tedna pred tem pa je dišalo po neverjetnem neuspehu. Če bi Madžari dosegli le še en zadetek in ne bi ostalo pri dramatičnih 3:3 ...
Zanimivo je, da bi Portugalska, če bi potekalo tekmovanje po starem sistemu in bi iz skupinskega dela napredovali le dve najboljši ekipi, pospravila kovčke že po prvem delu. Zvezdniki, nekateri branijo barve največjih evropskih klubov, bi odigrali le tri tekme. Hitro bi pomahali v slovo, tako kot na svetovnem prvenstvu v Braziliji (2014), v prostrani državi, s katero jo zaradi kolonialne preteklosti veže veliko več kot le skupen jezik.
Portugalski v nogometnem smislu niso kar tako nadeli vzdevka evropske Brazilije. Njena reprezentanca nosi enako ime, Selecao. Če bo uspešna in osvojila evropski naslov, bodo ljudje vsaj za nekaj časa pozabili na težave, ki jih doživljajo v vsakodnevnem življenju.
Odšli kot Evropejci, vrnili kot ponosni Britanci
Cristiano Ronaldo je po zmagi potolažil Garetha Bala, ki se poslavlja od Eura. Konec maja sta skupaj postala evropska klubska prvaka.
Kaj pa Wales? Rdeči zmaji v Lyonu niso bruhali ognja. Poslovili so se razočarano, a tudi dostojno in ponosno. Pred žrebom skupin za EP 2016 niso Valižani spadali niti med najboljših 32 v Evropi. Zdaj pa so polfinalisti Eura in po porazu s Portugalsko potujejo domov, kjer jih čaka podobno kraljevski sprejem, kot je Islandce v Reykjaviku.
Brexit v nogometnem smislu so dočakali pozneje, kot so ga pričakovali. Postali so ponos Velike Britanije in deželi, ki najraje spremlja ragbi, vtisnili globok nogometni pečat. Poletje 2016 bo veljalo za eno najlepših, Valižani pa bodo lahko o dogodkih govorili vnučkom.
Če bi Wales izločil Portugalsko, bi postal prva britanska ekipa v finalu velikega tekmovanja po letu 1966. Mineva natanko 50 let, odkar so trije levi prvič in zadnjič osvojili svetovno prvenstvo. Wales nastopa na velikem odru šele drugič. Leta 1958 se je na svetovnem prvenstvu na Švedskem uvrstil v četrtfinale, na letošnjem Euru pa je šel še stopničko gor, Višje od polfinala ni šlo, saj so vzeli Portugalci stvari v svoje roke.
Wales bi lahko postal prva britanska ekipa, ki bi se uvrstila v finale velikega tekmovanja po 50 letih. Prvi minister Walesa Carywn Jones ni skrival ponosa: "Zelo sem ponosen. Škoda, da je že konec turnirja za Wales. Reprezentanca in navijači so bili odlični. To je zgodovinski Euro. Diolch." (se je zahvalil še po valižansko).
Čestitko je ekipi namenil tudi ministrski predsednik Velike Britanije David Cameron: ''Navdihnili ste narod in naredili Britanijo ponosno," je čestital Anglež, ki so ga trije levi na Euru razveselili le z eno zmago. Zanimivo je, da so Angleži v Franciji premagali le Wales. Takrat bi le malokdo podpisal, da bo Bale zaigral v polfinalu ...
