nepremičnine
Sobota, 15. 4. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Kdo so bogataši in kdo kupuje luksuz? Tega ne ve niti država.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,80
7
V Sloveniji ni uradnih podatkov o trgu luksuznih dobrin. Še večji tabu je, kdo so ljudje, ki kupujejo najdražje avtomobile, hiše, jahte, nakit ali slike. Jasno je le, da je prodaja teh dobrin po letih krize spet v porastu in da si država z davkom na luksuz ne bo napolnila proračuna.
-> Kaj je težje kot prepričati človeka, da namesto enega ali dveh evrov za kavo plača osem ali deset evrov? #intervju
V bližini Škofje Loke stoji vila, ki je pred nekaj meseci dobila novega lastnika. Kupec je zanjo odštel skoraj milijon evrov. Justin Young, direktor in solastnik Agencije Elite, ki je sodelovala pri prodaji nepremičnine, o tem, kdo je ta oseba, ne želi govoriti.
Zelo verjetno je šlo za državljana ene od tujih držav. Tem namreč Agencija Elite že od leta 2009, ko je v Sloveniji izbruhnila gospodarska kriza, pri nas prodaja nepremičnine, ki jih označuje za luksuzne. Posel jim gre dobro. Njihovi kupci prihajajo iz Beneluksa, Velike Britanije, Rusije, ZDA, z Bližnjega vzhoda in iz Avstralije.
Kje je meja, ko lahko v Sloveniji že govorimo o luksuzu? "Pri hišah, večjih od 150 kvadratnih metrov, in stanovanjih z bivalno površino nad 80 kvadratnih metrov, ki so zgrajena ali obnovljena po najvišjih standardih, tako pri notranji opremi kot pri materialih. Nepremičnina mora biti na zaželeni lokaciji z okolico, ki jo dopolnjuje," odgovarja Young.
In cena? "Lahko tudi le 250 tisoč evrov, saj sta bolj pomembni lokacija in kakovost," meni Britanec, ki že več let živi v naši državi.
Preberite tudi:
Veleposlanik, ki je slovensko politiko svaril pred Agrokorjem #intervju
Kako so Rusi matirali Todorića
Gneča na desnici: Bog, begunci in kako se odmakniti od Janše
Uradne definicije luksuza v Sloveniji ni
Trg luksuznih dobrin v Sloveniji je že od nekdaj zavit v tančico skrivnosti. Na državnem statističnem uradu podatkov o tem delu gospodarstva ne zbirajo. Tudi definicije luksuza v Sloveniji pravzaprav nimamo. Finančna uprava (Fursa) kot luksuzne dobrine obdavčuje le plovila in motorna vozila, ne pa tudi preostalih dobrin.
O velikosti trga luksuznih dobrin lahko tako v resnici zgolj sklepamo. Še to pa je mogoče le iz posamičnih statističnih podatkov.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji na novo registriranih 32 vozil znamke Porsche. Najmlajši lastnik tega avtomobila je imel ob registraciji 29 let, najstarejši pa 65. Lani se je pri nas po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije prodalo 68 porschejev. Avtomobili najvišjih cenovnih razredov, tistih nad 200 tisoč ali več evri, so pri nas zelo redki. Od januarja 2015 so bili v Sloveniji registrirani štirje ferrariji, dva bentleyja in trije aston martini.
Pri preostalih dobrinah je slika še bolj zamegljena ali pa je sploh ni.
Malta – davčni hit med lastniki plovil
Po podatkih je bilo leta 2014 v Sloveniji prijavljenih 228 plovil, daljših od 12 metrov. Gre za podatek, ki nam pove veliko in hkrati nič. Število Slovencev, ki imajo svoja plovila registrirana v tujini, namreč ni znano.
Na Fursu nam na vprašanje, ali in kako preverjajo lastništvo plovil, ki so jih slovenski državljani in davčni rezidenti prijavili v ameriški zvezni državi Delaware, Liberiji, Panami, Gibraltarju, Monaku, na Britanskih Deviških otokih in v drugih davčnih oazah, niso odgovorili.
"Trenutni hit med slovenskimi lastniki jaht je Malta. V Sloveniji jih motita davek in register plovil, v katerem lahko vsakdo pogleda, kdo je lastnik katerega plovila. Na Malti morajo ob nakupu oziroma registraciji plačati le od pet do sedem odstotkov davka. V Sloveniji znaša davek na dodano vrednost 22 odstotkov, na Hrvaškem pa 25," nam je v neformalnem pogovoru pojasnil eden od uglednejših prodajalcev plovil. V članku ni želel nastopati z imenom, ker "bi mu s tem lahko prestrašili stranke".
Po njegovem mnenju ima že približno 90 odstotkov Slovencev svoja plovila registrirana pod zastavo Malte: "To ni kakšna davčna oaza v Karibih, ampak članica EU s pomorsko tradicijo in ugledom še iz britanskih časov."
"V Sloveniji se vse takoj razve"
Iskanje podatkov o obsegu trga z luksuzom v Sloveniji otežuje še eno dejstvo – da najbogatejši Slovenci te dobrine očitno precej raje kupujejo v tujini.
"Tisti, ki imajo denar, so toliko na poti, da lahko gredo v tujino nakupovat tudi sami. Imamo znane stranke, ki jih zanima naša butična ponudba," pojasnjuje Marijan Herič, lastnik podjetja MKG, ki v Sloveniji prodaja oblikovalsko pohištvo najprestižnejših italijanskih znamk.
So ga kdaj že obiskali ali poklicali vodilni z lestvic najbogatejših Slovencev? "Nikoli, z izjemo enega," odgovarja Herič. Kot je pojasnil, je izdelovalce oblikovalskega pohištva kriza precej prizadela. Panogo tudi v Italiji rešujejo tujci. Leta 2000 so tja začeli prihajati Rusi, ob zadnji krizi pa Arabci.
Razkošno opremljena vila v Radomljah velja za največjo zasebno hišo v Sloveniji. V njej je dolgo prebival Hetem Ramadani, kontroverzni naftni trgovec albanskega rodu.
Poznavalce trga posameznih luksuznih dobrin, ki bi se na široko razgovorili o tej temi, je težko najti. Večina prodajalcev jaht, prestižnih ur, nakita, oblačil, dizajnerskega pohištva, slik in drugih luksuznih dobrin o tem, kako gre posel, raje pove manj kot več. Še hitreje se zaprejo vase, ko vprašanja nanesejo na njihove stranke.
"V Sloveniji se vse takoj razve. Med mojimi strankami je precej lastnikov podjetij, ki ne želijo, da bi njihovi zaposleni vedeli, kje in kaj počnejo v prostem času," nam je povedal drug prodajalec plovil, ki je prav tako želel ostati anonimen.
Preberite še:
Zakaj trg luksuznih nepremičnin v Sloveniji ne zaživi
Luksuzni modni kosi: Slovenci so za modo pripravljeni zapraviti bistveno manj kot kupci iz tujine
Slovenci za luksuzna potovanja odštejemo pet tisoč evrov in več na osebo
O luksuzu se pri nas ne govori, drugod pač
Zakaj je torej trg luksuznih dobrin v Sloveniji še vedno nekakšen tabu? Za to je mogoče najti vsaj dva razloga. Prvi je sociološko-psihološke narave. Luksuz v slovenski družbi, razmeroma majhnem okolju, v katerem je še vedno pomembna enakost, deluje kot tujek.
"Sam verjamem, da se za luksuzom skrivajo umetelnost, trdo delo, kakovost, ki ji ni para. A luksuz kot posel zares zahteva samo en predpogoj – ne sme biti lahko dostopen vsem. To ga že v izhodišču dela odpornega proti splošnim gibanjem v svetu, saj so in bodo vedno reči, ki se dotaknejo samo izbranih, ne glede na geografijo ali kulturo," meni Anžej Dežan, ki je pevsko kariero v Sloveniji (leta 2006 je zmagal na domačem izboru za pesem Evrovizije) že pred leti zamenjal za delo v modni industriji.
Trenutno živi v Parizu, kjer opaža, da se tudi v tujini o denarju in luksuzu ne govori. "V Franciji je to 'c’est interdit', torej nekaj, kar se ne spodobi. Podobno je na Japonskem. Le v državah čistega kapitalizma, na primer v Veliki Britaniji in ZDA, je lahko luksuz značka ponosa. Drugod se ga skriva," meni Dežan.
Nika Ambrožič Urbas, modna kreatorka
Nika Ambrožič Urbas, modna oblikovalka in ustanoviteljica modne znamke Marija Moderna, živi v Londonu, ki po njenem pozna več tipov bogatašev. "Aristokrati se ne bahajo s tem, koliko zapravljajo, ne oblačijo se v vpadljiva oblačila. Preostali ljudje iz družbene smetane, ki si lahko privošči ultraluksuz, pa uživajo v opozarjanju na svoj status. Takšni so tudi razvpiti poslovneži in nekateri bogati tujci," je razložila dolgoletna direktorica za modne dodatke pri luksuzni znamki Timothy Oulton s sedežem v Hongkongu.
"V Sloveniji je družba drugačna, saj še vedno veljalo predsodki, zakaj si je nekdo kaj privoščil. Gre za posebno sramežljivost, saj Slovenci neradi izstopamo," meni Nika Ambrožič Urbas. "Luksuzno življenje se v Sloveniji povezuje z ekscesom, v Britaniji pa je razkošen življenjski slog le ena od možnosti."
Kam so odšli "zmagovalci tranzicije"?
Drugi razlog za skrivanje luksuza v Sloveniji je strogo pragmatične narave. Večje premoženje lahko pomeni tudi težave. Ne le z zavistnimi pogledi sosedov, ampak tudi z državo.
Ni skrivnost, da je slovenska tranzicija v zadnjih dveh desetletjih in pol v najbogatejše, elitne sloje naplavila tudi posameznike, ki so do svojega bogastva prišli na sporne načine – z nepreglednimi privatizacijami, izčrpavanjem družb, različnimi načini preprodajanja blaga, malverzacijami ali celo s kriminalnimi dejanji.
Nekateri od "zmagovalcev tranzicije" so odšli v tujino. Najbolj znan primer je nekdanji lastnik Aktive Holdinga Darko Horvat. Danes daleč od oči več deset tisoč nekdanjih lastnikov pidov, ki so mu v začetku certifikatske privatizacije zaupali svoje premoženje in zaman upali na obljubljenih tisoč nemških mark, uživa sadove mondenega življenja. Leta 2007 je kupil zasebno letalo falcon 2000 EX easy, za katero naj naj bi plačal med 18 in 20 milijonov evrov. Še skoraj enkrat toliko je tri leta zatem odštel za nakup vile v švicarskem letovišču St. Moritz.
Drugi njegovi "soborci" iz procesa, ki je ob denacionalizaciji najbolj vplival na porazdelitev premoženja v Sloveniji, živijo doma, a imajo glavnino svojega denarja spravljenega na računih čez mejo, najraje v Avstriji.
Slovenski poslovneži, ki so zaslužili s privatizacijskimi, finančnimi in drugimi posli, imajo že od nekdaj podjetja v Švici, Liechtensteinu, Luksemburgu, na Cipru, v karibskih in drugih državah. Posamezniki so vzporedno osebno ekonomijo vodili prek podjetij na Britanskih Deviških otokih. Nanje so imeli pisana lastništva podjetij ter jaht in jadrnic, ki so jih uporabljali v zasebne, ne poslovne namene, ob tem pa slovenski državi plačevali premalo davka.
Država se je do ljudi, ki so obogateli na hitro, vrsto let vedla shizofreno. Na eni strani davčni inšpektorji še pred desetletjem očitno niso znali primerjalno križati podatkov o premoženju in prijavljenih dohodkih, ki bi jim že sami po sebi marsikaj povedali.
Na drugi strani pa je kapital Slovenijo zapuščal tudi zaradi davčne politike. Leta 2004, ko je tedanji minister za finance Dušan Mramor z davčno reformo obdavčil pretežne lastniške deleže, so jih pomembni tranzicijski igralci začeli prenašati v tujino. Njegov naslednik Andrej Bajuk je iz letne dohodninske napovedi izključil dohodke iz kapitala (prodaje nepremičnin, vrednostnih papirjev, deležev v podjetjih in investicijskih kuponov) in jih posebej obdavčil po stopnji 25 odstotkov.
Davčni inšpektorji so začeli delati
Z izbruhom krize in recesije, ki je ob varčevalnih ukrepih poslabšala življenjski standard pomembnega dela ljudi v Sloveniji, se je zgodil preobrat. Okrepili so se pozivi, naj država začne preverjati izvor premoženja, pridobljenega v tranziciji. Statistični podatki kažejo, da je temu prisluhnila.
Od leta 2012 velja zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dal tožilstvu široka pooblastila za izvedbo finančne preiskave pri posameznikih. S polno paro je začel delovati tudi Furs. V zadnjih letih je pod drobnogled vzel številne poslovneže in podjetnike, ki so čez noč obogateli in kupovali luksuzna stanovanja, vile, jahte in avtomobile prestižnih znamk.
Samo lani so davčni inšpektorji opravili 76 nadzorov ljudi, katerih premoženje in poraba sta bila v izrazitem nesorazmerju z dohodki, ki so jih prijavili v določenem obdobju. To je več kot v obeh kriznih letih 2009 in 2010 skupaj. Lani so ugotovili za skoraj 26 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, kar je skoraj enkrat več kot v letu 2015. Za primerjavo: v letih 2009 in 2010 jih je bilo skupaj le za dobrih šest milijonov evrov.
Med tistimi, ki so jim odmerili plačilo dodatnega davka, so bili davčni svetovalec Rok Snežič, lastnik ljubljanskih betonarn Rok Furlan, propadli medijski mogotec Matej Raščan, solastnik podjetja Electa Jure Janković …
Kako se na Fursu odločijo, ali vas bodo pregledovali
Na Fursu pojasnjujejo, da se o tem, katerega posameznika bodo vzeli pod lupo, "odločajo po vnaprej določenih objektivnih kriterijih". Ti so začetna vrednost razlike med premoženjem in potrošnjo ter napovedanimi dohodki, sum storitve kaznivih dejanj, vpletenost v mrežne povezave, prijave davčnih organov, ugotovitve predhodnih finančnih preiskav in podatki, pridobljeni prek mednarodne izmenjave.
Luksuzna plovila državi prinesla drobiž
Spet drugi ukrepi so se izkazali za zgrešene. Leta 2013, ko je bila Slovenija še v recesiji, je začel veljati davek na luksuz, ki je zajemal plovila, daljša od pet metrov, in vozila s prostornino motorja, večjo od 2.500 kubičnih centimetrov. K tem spadajo tudi avtomobili blagovnih znamk porsche, mercedes, BMW, audi in drugi, ki so v Sloveniji zelo priljubljeni.
Podatki kažejo, da je imel ukrep pri plovilih le simbolni pomen.
Lani je na primer državi ob 323 tisoč evrih splošnega davka na plovila, ki gre v proračune obalnih občin, pobrala le še 206 tisoč evrov dodatnega davka. Pričakovanja, da bo na primer država s tem davkom zapolnila primanjkljaj v javnem zdravstvenem sistemu, so se izkazala za utopična.
Denar, ki ji ga je uspelo zbrati z davkom na luksuzna plovila, bi po podatkih iz septembra 2016 komaj pokril stroške 20 najvišjih zdravniških bruto mesečnih plač. V Sloveniji je bilo sicer lani registriranih 6.254 plovil.
Kljub temu so v Sloveniji številni, ki bogastva in pripadajočih statusnih simbolov ne skrivajo. Med njimi najdemo tako poslovneže in bančnike starejše generacije, mlajše podjetnike, ki "so se naredili sami", ne da bi sodelovali v domačih politično-kapitalskih igrah, junake različnih afer in redne goste estradnih rubrik. O njih pišemo v okvirju.
Kdo so Slovenci, ki ne skrivajo bogastva?
Igralniški mogotec Loris Požar, ki je svoje podjetje Gold Club prodal na Malto za 50 milijonov evrov, je bil že pred tem lastnik najdražjega avtomobila na slovenskih cestah, superšportne znamke ferrari enzo, ki je bil ob nakupu vreden več kot milijon evrov.
Ljubitelj ferrarijev je tudi Boštjan Kotar, sin Petra Kotarja, lastnika nekdanjega podjetja CEE, ki je imelo ključno vlogo pri pripravi in izpeljavi projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6).
Boštjan Šifrar, SIBO G
Davčni svetovalec Rok Snežić, ki je bil v osebnem stečaju in pravzaprav brez premoženja, se je na prestajanje kazni vikend zapora vozil z luksuznim avtomobilom porschejem panamero. Vozni park "kralja zamaškov" Boštjana Šifrarja, lastnika uspešnega škofjeloškega podjetja SIBO G, je vreden okrog dva milijona evrov. V lasti ima tri mercedes-benze AMG, tri BMW in še druge avtomobile.
Šifrar se je v začetku leta zanimal tudi za nakup razkošno opremljene vile v Radomljah, ki velja za največjo zasebno hišo v Sloveniji. Prejšnji lastnik, trgovec z naftnimi derivati Hetem Ramadani, je zanjo plačal deset milijonov evrov.
Medijski mogotec Martin Odlazek je skupaj z družino lastnik gradu Selo na Dolenjskem z več hektarji zemljišč, travnikov in gozdov. Pred leti je kupil tudi razkošno vilo na hrvaškem otoku Čiovo pri Trogirju, za katero naj bi odštel kar 2,5 milijona evrov. V luksuznem zimskem dvorcu na Blokah pa že vrsto let živi Boris Zakrajšek, nekdanji direktor frankfurtske banke LHB in predsednik nadzornega sveta SCT.
Joc Pečečnik, Elektronček
Lastnik igralniške družbe Elektronček Joc Pečečnik je (bil) lastnik 24 metrov dolge jahte Drugi dom, ki je registrirana v Sloveniji, privezana pa v Miljah v Italiji, ker menda ni dobil primernega priveza. Nekdanji lastnik podjetja Diners Club Slovenija Tomaž Lovše je 35 metrov dolgo Anito registriral v Monte Carlu. Lovše je še vedno tudi lastnik vile na zahodni obali Floride, za katero je plačal 14 milijonov ameriških dolarjev.
Podjetnik Rajko Hrvatič, nekoč zveneče ime domače estrade, pa je (bil) lastnik 20 metrov dolge jahte Dominator 65. Vpisana je na njegovo podjetje in privezana v Marini Portorož.
Spet se prodajajo drage torbice, nakit …
Tudi na vprašanje, ali je trg luksuznih dobrin v Sloveniji prizadela kriza in kako, ni mogoče najti nedvoumnega odgovora, podkrepljenega z natančnimi številkami.
Ponudniki razlagajo, da so se razmere ob krizi spremenile. Prodaja luksuznih dobrin v Sloveniji je upadla. Šele lani, v tretjem zaporednem letu gospodarske rasti, ki je prebudila tudi spečo domačo porabo, so se smernice spet začele počasi obračati.
"Ko smo leta 2010 odprli Galerijo Emporium, smo prodali tudi obleke za 1.500 evrov. Danes gredo dražji kosi težje v promet in je morda lažje prodati obleko za 500 evrov. Drugače je s čevlji in torbicami, kjer bo nekdo za kos še vedno pripravljen dati tudi 700 ali več evrov. Temu smo se prilagodili," meni Tina Femc, direktorica Galerije Emporium.
V tej trgovini v središču Ljubljane prodajajo tudi torbice blagovnih znamk Valentino in Dolce Gabbana, ki stanejo od tisoč do 1.500 evrov. Večinoma kupujejo turistke iz Kitajske in Japonske, pojasnjuje Tina Femc. "Večina torbic, ki jih prodamo, je v cenovnem razponu od 250 do 350 evrov. Gre za blagovne znamke Furla, Michael Kors … Te torbice so priljubljene tudi pri Slovenkah," dodaja.
Tudi v Zlatarni Celje opažajo, da je prodaja prestižnejših in dražjih kosov nakita v preteklih letih zabeležila upad. "Vendar pa lahko v zadnjem letu spet opažamo rahlo povečano stopnjo povpraševanja po dražjih izdelkih," je pojasnil vodja trženja Jure Cekuta.
Lahko pri nas sploh govorimo o trgu luksuznih dobrin ali gre za res izrazito majhen del kupcev? "Gre za manjši del kupcev. Prepoznavamo pa trend, ki se dogaja povsod po svetu, in sicer da se prodaja vedno več cenejšega in dražjega nakita, medtem ko srednji cenovni razred stagnira oziroma se celo zmanjšuje," odgovarja Cekuta. Kolekcije z omejenim številom primerkov, ki jih izdelujejo v Zlatarni Celje, so pogosto zelo iskane, je poudaril.
… dražja potovanja in avtomobile
Več je tudi potovanj višjega cenovnega razreda. Potovanja po meri, kot jih imenuje Boris Lepojić iz Agencije Oskar, so v močnem porastu. "Če so se ljudje v letih 2010 in 2011 odločali za krajša potovanja, so zdaj spet aktualna daljša in tudi dražja. Ljudje so se naveličali množičnih destinacij," meni Lepojić. Njihovi potovalni aranžmaji so dolgi od 12 do 24 dni.
Hotel na hrvaškem otoku Šolta
"Pri potovanjih višjega cenovnega razreda je podobno kot pri avtomobilih. Cena igra vlogo, vendar le do določenega cenovnega razreda. Po tem cena ni več tako pomembna in je ključen pravi produkt, torej kakovost," je poudaril. Koliko ljudi kupuje dražje aranžmaje? "Letno prepeljemo od pet tisoč do šest tisoč ljudi. Od tega jih gre vsaj četrtina na daljša potovanja višjega cenovnega razreda," odgovarja Lepojić.
Več prodajalcev avtomobilov nam je zatrdilo, da se povečuje tudi povpraševanje po avtomobilih višjega cenovnega razreda.
Nekatere avtomobilske hiše, na katere smo se obrnili, nam konkretnejših podatkov o prodaji v Sloveniji niso dale. "Kupna moč se povečuje, ljudje obnavljajo vozni park, ozračje je bolj ugodno. Med dražjimi vozili je največ povpraševanja po vozilih BMW serije M in MX, porschejih, mercedesih in audijih," nam je povedal eden od prodajalcev. Manj naj bi bilo tudi prodaj avtomobilov brez plačila davka.
A rast prodaje dražjih avtomobilov ni nujno dobra novica za državo. "Po vsakdanjih izkušnjah trdim, da država pobere manj davka, kot bi ga lahko z zmernejšo obdavčitvijo," nam je dejal sogovornik iz panoge. Pojasnil je, da je danes vse več voznikov dražjih vozil zgolj uporabnikov, ne lastnikov vozila. "Vozila pa so lahko registrirana tudi v tujini, kjer lastnik plača tudi dajatve," je poudaril.
Preberite še:
To so najdražji avtomobili, ki so jih letos kupili Slovenci
Najdražja torbica, ki so jo kdajkoli prodali
Si Slovenci privoščimo vina za več sto ali celo tisoč evrov?
Ko turisti, vajeni luksuza, pridejo v Slovenijo
Kaj je v Sloveniji luksuz?
Enoznačnega odgovora, kaj je v Sloveniji luksuz, v resnici ni. "Hoteli po Evropi imajo predsedniške apartmaje z notranjo opremo, vredno 1,5 milijona evrov ali še več. Nisem prepričan, da ga v Sloveniji imamo," meni Marijan Herič.
Anžej Dežan meni nasprotno. "Težko rečem, da so razlike v luksuzu v Sloveniji in Parizu. Morda je razlika samo ta, da ga morajo Slovenci iti iskat malo dlje kot Parižani, kjer jim dobrine ležijo pred pragom," pojasnjuje.
Kaj je torej luksuz? "Ne gre za določeno številko. Luksuz se začne in konča z relativnostjo do konkretnega potrošnika," odgovarja Dežan. "Za nekoga je lahko torbica za 150 evrov luksuz in predmet poželenja. Za drugega je to 1.500 evrov vredna torbica," je prepričana Tina Femc.
V drugih državah dilem ni. "V Veliki Britaniji je luksuz razdeljen na več delov. Tisti, ki ga uživa visoki srednji razred, vključuje receptorja, ki prijazno pozdravlja stanovalce blokov, prevzema pošto in nadzira prihode varušk za domače ljubljence. Ultraluksuz pomeni, da ima posameznik svoje osebje: osebnega asistenta, butlerja, osebnega krojača in kuharja. Razlika se opazi tudi pri načinih potovanj po mestu, odvisno, ali gre za audijevo limuzino ali po željah naročnika oblikovanega astona martina ali zasebni helikopter," poudarja Nika Ambrožič Urbas.
Nedavno so v londonski četrti Mayfair zgradili stanovanjski blok s sedmimi stanovanji. "Njihovim lastnikom pripada 24-urna oskrba, za katero skrbi blagovnica Harrods. To je torej življenje, zelo primerljivo z bivanjem v hotelu s petimi zvezdicami: kaviar in šampanjec sredi noči, kadarkoli sveže oprana srajca ali obisk zdravnika," je razložila modna kreatorka.
Kakšno je torej po njenem luksuzno življenje bogatega Slovenca? "Privošči si oblačila in druge izdelke dizajnerskih ali dragih blagovnih znamk, obeduje v dražjih restavracijah, počitnikuje v mondenih letoviščih in stanuje v lepi vili, ki je vredna nekaj milijonov evrov."
In o tem molči.
Industrija luksuza v svetu raste
Svetovna industrija luksuznih dobrin je lani po podatkih svetovalne hiše Bain & Company ustvarila štiriodstotno rast. Skupna vrednost prodaje luksuznih dobrin je dosegla 1.080 milijard evrov.
Najbolje je šlo prodajalcem luksuznih avtomobilov. Prodali so jih kar za osem odstotkov več kot leta 2015, največ po zaslugi kitajskega trga.
Za štiri odstotke je zrasla tudi prodaja luksuznih križarjenj in potovanj. Luksuzna potovanja in križarjenja so se povečala za okoli štiri odstotke, prav tako prodaja najbolj prestižne kozmetike, dragih vin in žganih pijač. V upadu je prodaja zasebnih letalskih prevozov, prav tako razkošnih izdelkov, kot so nakit in ure.
Prodaja luksuznih vozil stagnira. Tudi trg luksuznih izdelkov za osebno rabo že tretje leto zapored ostaja na isti ravni, na približno 250 milijardah evrov, za kar naj bi bili po ocenah Bain & Company najbolj krivi Brexit, ameriške predsedniške volitve in terorizem.
Največ luksuznih izdelkov kupijo Kitajci (31 odstotkov), sledijo Američani (24 odstotkov) in Evropejci (18 odstotkov).
Chanel in Burberry sta vstopnici v svet luksuza
Katere luksuzne blagovne znamke v modi so trenutno najbolj priljubljene? "Ko govorimo o luksuznih izdelkih, potem to ni debata o izdelkih, ki so trenutno najbolj priljubljeni," odgovarja Nika Ambrožič Urbas.
"Najbolj klasičen primer sta znamki Chanel in Burberry, ki veljata za vstopni prag v svet luksuza. Njihova najbolj prepoznavna izdelka ali paradna konja sta kostim in dežni plašč. Chanel prvega in Burberry drugega načeloma ne spreminja, iz sezone v sezono ostaja enak. Sezonsko se menjajo materiali, včasih barve, dodaja se priložnostno okrasje, forma pa vendarle ostaja."
"Luksuzni izdelek mora imeti pridih večnosti. Znamki v svoje sezonske kolekcije dodajajo seveda še druge izdelke, katerih namen je pritegniti še drugo, novo klientelo. Klasika pa ostaja klasika in je za znamke, podobne omenjenima, ključna. Enako je z dragimi zapestnimi urami, na primer. Bolj kot je izbrani izdelek luksuzen, bolj je trajen in obratno. Izdelki ulične mode so navadno enosezonski," pojasnjuje sogovornica.
7