Janez Janša
Sobota, 25. 3. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
ANALIZA
Gneča na desnici: Bog, begunci in kako se odmakniti od Janše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,50
53
Slovenija je dobila novo politično stranko, ki jo bo vodil Aleš Primc. Gneča na desni strani političnega pola je vse večja, a Janez Janša ostaja njegov nesporni vladar. Kako nova stranka povečuje možnosti za zmago desnega bloka na volitvah, ki bi se lahko izkazale za prelomne? In ali je prav prvak SDS največja ovira, da se to zgodi?
V Stari Loki, naselju, ki odpira vrata v Selško dolino, domuje cerkev sv. Jurija, zavetnika vojščakov. Njegov god pomeni vrnitev pomladi in vstajenja.
Morda si je to cerkev prav zato za uradni začetek svoje nove poti v domačo strankarsko politiko izbral Aleš Primc, filozof, uslužbenec agencije za kmetijske trge, nekdanji član SLS in najbolj znan obraz protestnikov, ki so pred sodiščem zahtevali izpustitev Janeza Janše iz zapora na Dobu. Današnji jutranji maši v Stari Loki bo namreč sledil ustanovni kongres stranke Glas za otroke in družine, ki bo postala novi igralec na domači politični sceni.
Simbolike ne manjka. Sv. Jurij je bil krščanski vitez, ki se je bojeval proti poganom. Tudi Primc se bori za krščanstvo, natančneje za "spoštovanje krščanstva", ki da "ima izjemen pomen za slovenski narod in kulturo". "Bog je en sam," piše v programski deklaraciji stranke. Boga, resda v angleškem prevodu, je mogoče najti tudi v kratici stranke (GOD).
Najpomembnejša razlika je, da se je sv. Jurij proti nasprotnikom boril s kopjem in sulico, Aleš Primc pa to približno 18. stoletij pozneje počne drugače – s kulturnim bojem, populizmom in referendumi.
Prav tako rojstvo Primčeve stranke še ne bo nujno pomenilo vrnitve "slovenske pomladi", nekoč priljubljene besedne zveze, ki je označevala stranke desne sredine. Ravno nasprotno, zdi se, da bo razmerja na tem polu še dodatno premešalo in zapletlo, kar je bilo včasih precej bolj značilno za levi politični pol.
Preberite še:
Začetek konca Cerarjeve vlade?
Komunist ali liberalec? Stric iz ozadja ali svetovalec? Kdo je Janez Kocijančič?
Dajte mi plačo, dom in zdravje. Le tako bom lahko srečen!
2014 – leto velikega poraza
Za razumevanje Primčevega vstopa v politiko se moramo vrniti tri leta nazaj. Zadnje državnozborske volitve so pomenile velik poraz za stranke desne sredine. V državni zbor sta prišli le dve – Slovenska demokratska stranka (SDS) in Nova Slovenija (NSi). Skupaj s Slovensko ljudsko stranko (SLS) sta osvojili slabih 265 tisoč glasov.
Predsednik SLS Marko Zidanšek je prepričan, da "bodo volivci znali prepoznati, kdo je na migrantsko problematiko opozarjal prvi".
Za primerjavo: na volitvah leta 2011, ki so sledile razpadu vlade Boruta Pahorja, je samo za SDS glasovalo skoraj 25 tisoč volivcev več. Takrat je tako imenovani pomladni blok skupaj dobil kar 418 tisoč glasov. Še dodatnih 92 tisoč volivcev pa je na glasovnicah obkrožilo Državljansko listo Gregorja Viranta.
Slab rezultat na volitvah 2014 je pustil številne posledice.
SLS: odhodi in radikalizacija
V SLS so se decembra istega leta odločili za zamenjavo predsednika. Franca Bogoviča, ki je odšel v Bruselj, je nasledil Marko Zidanšek, dolgoletna desna roka Bojana Šrota pri vodenju Mestne občine Celje, ki je pred tem v očeh nekaterih veljal za politika iz druge lokalne lige.
Lani je novi predsednik dokončno prevladal nad strujo bratov Podobnik. Iz stranke so izstopili še nekdanji predsednik Bojan Šrot, nekdanji minister za promet Jakob Presečnik in nekdanji poslanec Franc Pukšič. V njej ni več nikogar od nekdanjih predsednikov. Proti SLS se je obrnil celo njen starosta Ivan Oman.
Že kmalu je stranka prevzela radikalnejšo retoriko. Svojo politično identiteto je v zadnjem letu in pol gradila na opozarjanju pred "migrantsko problematiko". "Angela Merkel je nasedla kapitalu in destabilizirala Evropo," je govoril Zidanšek.
NSi: kako iz sence Janeza Janše?
V NSi, predvsem v njenem mlajšem delu, je po volitvah dokončno dozorelo spoznanje, da bo morala stranka – če bo želela doseči opaznejši rezultat – najti ravnotežje med senco Janeza Janše, ki pokriva velik del desne sredine, in tistim delom svoje baze, ki ni naklonjena javnim sporom med strankami istega političnega pola.
Mostovi med SDS in NSi so se dokončno porušili aprila lani, ko so prisotni na zborovanju v "obrambo Slovenije" izžvižgali Ljudmilo Novak, ta je pozvala k "bolj demokratični desnici".
Tako SDS in NSi še vedno glasujeta kot eno, ko gre za zakon o tujcih, istospolna partnerstva, zdravstveno reformo in nekatera druga vprašanja.
Hkrati so odnosi med strankama napeti. Na čas prve Janševe vlade in dogodke iz leta 2008, ko je Janša z napadom na volilno bazo NSi to stranko pomagal vreči iz parlamenta, v NSi še vedno gledajo kot na obdobje "kimanja in ponižnosti, ki se ne sme ponoviti".
Mostovi med SDS in NSi so se dokončno porušili aprila lani, ko so prisotni na zborovanju v "obrambo Slovenije" izžvižgali predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki je pozvala k "bolj demokratični desnici". Vodilni politiki NSi, najbolj izrazito Matej Tonin, so že domala redna tarča napadov medijev, ki jih obvladuje SDS. V NSi je pred kratkim prestopil poslanec SDS Zvonko Lah. Janša pa je nasprotoval kandidaturi evropskega poslanca NSi Lojzeta Peterleta za predsednika evropskega parlamenta.
Novakova je za Siol.net zatrdila, da NSi v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša, ni pripravljena sodelovati. Dekan fakultete za državne in evropske študije Damir Črnčec možnosti za vlado, ki bi jo vodila SDS, ne pa tudi Janša, ne vidi.
SDS: migranti in krivosodje
Gospodar desnice ostaja Janša s svojo SDS. Že od odhoda prvaka v zapor se je stranka spremenila. Nekateri njeni dolgoletni prepoznavni obrazi so na stranskem tiru, glavno besedo pa je prevzela radikalnejša struja.
To je razvidno tudi iz tem, ki jim stranka najbolj posveča pozornost. V zadnjem letu in pol prednjačita "migrantska problematika" in boj proti "krivosodju", ki sta v ozadje potisnila preiskovanje bančne luknje, gospodarske in socialne teme, v katerih je bila SDS nekoč najmočnejša.
Ni skrivnost, da se v bazi te stranke stopnjuje nervoza. Nekateri člani odkrito dvomijo, ali bo Janši po volitvah uspelo sestaviti vlado. SDS je v zadnjih dveh desetletjih na oblasti skupaj preživela le dobro četrtino tega obdobja. Novo štiriletno obdobje v opoziciji bi bilo velik udarec za največjo slovensko stranko in njen razvejani kadrovski aparat, ki se nadeja položajev v javni upravi in državnih podjetjih.
Prav zaradi nezadovoljstva z Janšo se v zadnjih dveh letih na desni strani slovenske politike ogromno govori o novih političnih pobudah.
Novi projekti na desnici
Za zdaj sta nastali le dve. Nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš je ustanovil društvo Najprej Slovenija, ki naj bi sčasoma preraslo v stranko, nekdanji mariborski župan Franc Kangler pa lani Novo ljudsko stranko (NLS).
Franc Kangler: "Nisem tekmec ne SDS ne NSi. Sem veren, ampak nikoli se nisem šel ideološkega boja."
O nekakšnem novem Demosu, ki naj bi po organizacijskem vzoru Združene levice povezal gibanja okrog nekaterih desnih in liberalnih intelektualcev, se za zdaj le govori. Nekaj časa so omenjali politično vrnitev Romane Jordan, nekdanje evropske poslanke SDS, ki se je razšla z Janšo. Tudi Črnčec, ki se je znašel v Janševi nemilosti, v politiko ni vstopil.
"Domnevno politično povezovanje s profesorjem Petrom Jambrekom sem že komentiral. Naj ponovim, o tem ne vem nič. Omenjanje mojega imena v povezavi s prevzemom Slovenske nacionalne stranke (SNS) pa je tipična diskreditacija. V udbaških projektih in strankah nikoli ne bom sodeloval. Me pa preseneča, da temu projektu pojejo hvalnice v medijih, ki so podaljšana roka največje opozicijske stranke," nam je dejal Črnčec.
Med politične projekte, ki lovijo glasove desne strani, lahko štejemo tudi Dobro državo, društvo, ki ga vodi nepovezani poslanec Bojan Dobovšek.
Je Janša satelit našel v Jelinčiču?
Težavne odnose s preostalimi strankami in vplivnimi politični igralci na desni sredini je Janša poskušal presekati z napovedano ustanovitvijo nekakšnih satelitskih strank. Blaž Vodopivec, nekoč eden od ključnih operativcev pidovskega mogotca Igorja Laha, je na glas napovedal ustanovitev krščansko-liberalne stranke, iz katere ni bilo nič.
Med mogočimi sateliti so omenjali tudi Zidanškovo SLS in Kanglerja. Oba sta to odločno zanikala. "Mislim s svojo glavo. Udeležil sem se le dogodka SDS, ki je bil v Celju. Na lanski proslavi združenja Veteranov slovenske osamosvojitve (VSO) me ni bilo," nam je dejal Zidanšek. "Sodelujem lahko z vsemi, le z Združeno levico ne," poudarja Kangler, ki namerava povezati več neodvisnih list.
SDS zmanjšuje dolg, Jelinčič edini v minusu
Po pričakovanju je leta 2015 največ prihodkov ustvarila SDS – 1,1 milijona evrov iz javnih sredstev, še 343 tisoč evrov pa od lastne dejavnosti. 600 tisoč evrov je porabila za različne storitve, 126 tisoč evrov pa za stroške materiala. Ustvarila je pol milijona evrov plusa.
Janševa stranka močno zmanjšuje tudi zadolženost. Še leta 2014 je imela najetih za skoraj 700 tisoč evrov dolgoročnih posojil, leta 2015 le še 345 tisoč evrov, do junija letos pa naj bi jih v celoti odplačali.
V NSi so leta 2015 vse prihodke (547 tisoč evrov) dobili iz javnih sredstev, za stroške materiala in storitev pa so porabili 442 tisoč evrov.
Še vedno je finančno precej močna tudi SLS, ki je ob 536 tisoč evrih prihodkov leta 2015 ustvarila 253 tisoč evrov plusa. Zanimivo je, da z minusom posluje daleč najmanjša od teh strank; SNS, ki je iz javnih virov predlanskim dobila 117 tisoč evrov.
A Janši načrt deloma že uspeva. Že nekaj mesecev je SDS v nekakšni simbiozi s SNS, čeprav njen predsednik Zmago Jelinčič pomeni vse tisto, proti čemur se Janševa stranka domnevno bojuje. Bil je sodelavec Službe državne varnosti (SDV). Še pred dvema desetletjema pa je volivce pokojnega Jožeta Bernika, nekdanjega domobranca in tedanjega predsedniška kandidata, ki ga je podpirala tudi SDS, označeval za "golazen, ki bi jo bilo treba pobiti že leta 1945".
Že nekaj mesecev je SDS v nekakšni simbiozi s SNS, čeprav njen predsednik Zmago Jelinčič pomeni vse tisto, proti čemur se Janševa stranka domnevno bori.
Zdaj Janševi mediji v politično areno pomagajo potiskati še Primca.
Prepoved splava in državno lastništvo podjetij
Kakšen je politični domet Aleša Primca? "Močno omejen", odgovarja Andraž Zorko iz podjetja za raziskave javnega mnenja Valicon. "Najbolj bo odvisen od tega, kako daleč ga bo spustil Janez Janša. Hkrati gre za skrajno desno stranko, slovenski volivci pa skrajnosti ne marajo," poudarja.
"To bo po mojem izrazit viralni fenomen. Če bo stranka priljubljena, se ji bo veliko ljudi začelo pridruževati oziroma jo podpirati. Če se ne bo prijela, bo precej hitro izpuhtela kot nekoč na levici Solidarnost," pa meni zgodovinar, urednik revije Razpotja in nekdanji kolumnist Siol.net Luka Lisjak Gabrijelčič. "Poleg tega bo to preizkus resničnega vpliva novih desnih medijev, koliko lahko vzdržujejo in 'hranijo' nek lastni politični fenomen."
Primčev GOD je politični projekt, kot ga v Sloveniji še ni bilo. Njegov program, sprejet lani na shodu v Slovenski Bistrici, je nenavadna zmes arhaičnih vrednot na čelu s prepovedjo splava, težnje po rekatolizaciji države (vzornik privržencev stranke je Janez Evangelist Krek), značilne za trideseta leta prejšnja stoletja, in vsaj deloma socialističnega ekonomskega programa.
Hkrati zagovarja državno lastništvo največjih podjetij in ukinitev monopola centrov za socialno delo. V isti sapi govori o "abortivnem mobingu nad nosečnicami" in "iskanju lepega in dobrega okrog nas". Desnico razume in živi le v ideološkem, ne pa tudi ekonomskem smislu. Slovenijo vidi kot državo, v kateri naj ima velik vpliv vera, zato mora biti zgrajena na božjih zapovedih.
"Primc je v podobnem položaju kot NSi leta 2008"
Primčeva stranka bo na dogajanje na desni sredini vplivala na dva načina:
- v skupnem seštevku bo bloku zagotovo prinesla več glasov in ob uvrstitvi v državni zbor tudi kakšnega poslanca več.
- zagotovo bo soustvarjala predvolilno "agendo" na vsem polu.
"Stranka Aleša Primca je dodana vrednost za Slovenijo in bo kot takšna dobila glasove širokega spektra volivcev. V slovensko politiko dodaja nov element, odpira nove zelo pomembne teme, s katerimi se bomo morali spopasti v prihodnosti," meni Črnčec.
Dekan fakultete za državne in evropske študije Damir Črnčec meni, da "koalicija SMC-SDS prikrito deluje že zdaj".
Po nekaterih raziskavah bo Primc posegal v volilne bazene več strank: SDS, Stranke modernega centra (SMC), Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), deloma tudi NSi.
Zorko opozarja, da javnomnenjske ankete s težavo zaznavajo del bazena, ki ga lovi Primc, saj naj bi skrajno desni volivci že po naravi neradi sodelovali v anketah. "V Sloveniji je približno 16 odstotkov ljudi aktivno vernih. Gre za krog, ki se precej preliva s krogom Janševih volivcev. Primc je v podobnem položaju kot NSi leta 2008. Če bo Janša menil, da mu jemlje glasove, ga bo napadel," meni Zorko.
Družinski zakonik – vladno darilo Primcu
Da bo sobivanje med prvakom SDS in Primcem dolgoročno težko, meni tudi več naših sogovornikov iz politike. Primc je že po naravi trmast in konfliktne narave, pravijo. Ne gre tudi pozabiti, da ga je Janša enkrat že "dal na hladno". To se je zgodilo po njegovem prihodu iz zapora, ker naj bi menil, da je priljubljenost Primca, prvega obraza protestov pred sodišči, v stranki prevelika.
"Primc je gad na Janševih prsih. Ne bo mu lojalen niti minuto dlje od trenutka, ko se mu to ne bo več splačalo," meni Lisjak Gabrijelčič.
"Zelo verjetno je, da bo GOD prišla v državni zbor," je poudaril Zorko. Pomagala bi mu lahko aktualna vlada, ki je pred dnevi sprejela nov družinski zakonik. Ta družino določa kot "življenjsko skupnost otroka (…) z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice".
Vse več je informacij, da ga bo Primc tudi tokrat "napadel" z referendumom, ki bi mu omogočil pojavnost v javnosti. Navsezadnje gre za veterana, ki mu je uspelo že s tremi "družinskimi" referendumi: o biomedicinski oploditvi samskih žensk (leta 2001), družinskem zakoniku (2012) ter zakonski zvezi in družinskih razmerjih (2015).
#Družina, #narod
Prav vprašanje, kakšna je "prava družina", bo ob beguncih in pravosodju očitno osrednje orožje pomembnega dela bloka, predvsem tistega, ki ga obvladuje Janša.
Nekateri politični analitiki menijo, da je politični domet Aleša Primca močno omejen.
SDS se bo na majskem programskem kongresu pomaknila še bolj v smer kulturnega in ideološkega boja. Družino in rodnost bo postavila v "ospredje kot temeljno vrednoto", saj pravijo, da lahko "samo številčne družine ohranijo slovenstvo in slovenski narod za jutrišnji dan". Mladim družinam ob prihodu na oblast obljubljajo 20-odstotno znižanje glavnice stanovanjskega posojila ob vsakem rojstvu otroka.
Tudi v evropskem merilu Janševa stranka postaja zanimiv programski hibrid. V svojih ostrih stališčih, predvsem proti beguncem in za vrednote "naroda", že precej spominja na nekatere evropske skrajno desne stranke.
Hkrati SDS od njih ločuje izrazita naklonjenost do EU – četudi Janša v zadnjih tednih že opozarja, da sta Merklova in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker "del težave, ne rešitve".
V paradigmi sveta, ki jo volivcem ponuja Janša, je ta vedno bolj ogrožen. Nevarnost je tako zunanja (migranti) kot notranja - "ozadja", ki jih obvladujejo "centri moči" z levice. "Evropa je na prelomnici. Molimo za mir in se oborožujmo," je pred dnevi dejal Janša. Gre za stavek, ki ga je izrekel prvič pred plebiscitom leta 1990, pri čemer "je vedno upal, da mu tega ne bo treba nikoli več ponoviti". V SDS se edini niso odzvali na našo prošnjo za komentar dogajanja na desnosredinskem polu.
Pot do "prostora pravičnosti in blaginje za vse" SDS vidi v "boju". Zagovarja ponovno uvedbo naborniškega sistema. Prav krepitev občutka ogroženosti jo najbolj povezuje s Primcem.
"SDS želi biti hkrati Orban in Merklova"
"SDS želi že slabih deset let sedeti na dveh stolih. Hoče biti hkrati Viktor Orban in Angela Merkel, Donald Tusk in Jaroslaw Kaczynski, Francois Fillon in Marine Le Pen. Zdaj je napočil trenutek, ko se je to začelo lomiti. Sama spodbuja propagando, ki ji potem ne more zares slediti v politikah," meni Luka Lisjak Gabrijelčič.
"Strah pred migranti ji pride prav. Tu je dovolj prestrašenih volivcev, ki so pripravljeni slediti radikalizaciji. Težava je, da ne moreš graditi politične identitete samo na tem, ne v deželi, kjer je težava vse bolj izseljevanje, ne priseljevanje. SDS postaja ujetnica lastne retorike in ni sposobna nagovoriti realnih težav družbe," zatrjuje.
Kdo v prazen prostor, ki ga pušča SDS
V NSi skušajo iti v nasprotno smer. Ob nasprotovanju družinskemu zakoniku želijo zasesti tudi prostor, ki ga za sabo pušča SDS. Že od leta 2014 dajejo poudarek svojemu gospodarskem programu, ki ga na levici označujejo za "neoliberalnega", in zdravstvu. Glasove iščejo med obrtniki in manjšimi podjetniki, tradicionalnim bazenom SDS.
Andrej Čuš, ki je ustanovil društvo Naprej Slovenija, ideološki boj v Sloveniji označuje za "navideznega".
"Na volitve smo pripravljeni že dlje časa. Pripravljene imamo že številne zakonodajne rešitve, ki bi lahko nemudoma izboljšale slovensko poslovno in davčno okolje. Pripravljeno imamo tudi zdravstveno reformo ter še nekatere predloge na področju kmetijstva in predloge za odpravo pretirane birokracije," je dejala Ljudmila Novak.
Te in glasove ljudi, ki so leta 2011 volili za Virantovo stranko, lovi tudi Andrej Čuš, ki se zavzema za znižanje davka na dobiček in stopnje DDV, umik države iz gospodarstva in zakonsko določeno minimalno pokojnino. Oboji se izogibajo razpravam o preteklosti in domobrancih, s katerimi odkrito simpatizirajo v SDS. Čuš ideološki boj v Sloveniji označuje za "navideznega".
"Čas je za pomladitev slovenske politike in kreiranje mladim in gospodarstvu prijazne politike. Okrepiti je treba srednji razred in poskrbeti, da ljudje, ki delajo, ne bodo reveži. Primca ne dojemam kot konkurenta, saj mnogih njegovih stališč ne podpiram," pravi nekdanji poslanec SDS.
Podobno kot Čuš tudi Franc Kangler, ki bo šel na volitve z geslom "Pravo in pravičnost", meni, da je ideološki boj v Sloveniji navidezen. Kanglerjevo geslo ni presenečenje ob dejstvu, da "je prepričan o svoji nedolžnosti" v desetih postopkih, ki jih proti njemu trenutno vodijo sodni in preiskovalni organi. Še deset postopkov je že končanih. "Brez prava in pravičnosti ni ne sociale, ne družine, ne gospodarstva. Nisem tekmec ne SDS ne NSi. Sem veren, ampak nikoli se nisem šel ideološkega boja," pravi Kangler.
SLS bo v ospredje postavila vprašanja mladih, zaposlovanja in stanovanjske politike, nam je pojasnil njen predsednik Marko Zidanšek. Predlaga, naj EU mesečno nameni 500 evrov za tretjega in vsakega nadaljnjega novorojenca.
Trenja v SLS
Marko Zidanšek zatrjuje, da je SLS že zdaj pripravljena na volitve. Kljub temu se govori o novih pretresih. Celo o zahtevi za izredni kongres, ki naj bi jo vložil del nezadovoljnih mariborskih članov stranke na čelu z Matjažem Knezom, nekdanjim predsednikom uprave Darsa, ki je do novembra lani vodil tamkajšnji občinski odbor SLS.
"V Mariboru pišemo novo zgodbo, ki jo bo tam vodil Janez Jemec (gledališki režiser, op. a.)," poudarja Zidanšek, ki v Kanglerju ne vidi resnejše grožnje volilnim glasovom. SLS ima še vedno največje število županov. Bojan Šrot za zdaj še ni vstopil v NLS, prav tako se ni udeležil njenega ustanovnega kongresa.
Kangler po lastnih besedah še vedno ne more preboleti izključitve iz SLS. "Bil sem ovaden, ne pa tudi kriv. Zdaj pa SLS vodi človek, ki je ovaden," zatrjuje Kangler. Kot je znano, je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) že leta 2015 Zidanška ovadil zaradi spornega poizkusa preprodaje delnic manjšinskih lastnikov Premogovnika Velenje.
Koga bo izbrala Cerkev?
Tako se dogaja zanimiv preobrat. Še leta 2011 je bilo stališče NSi do vprašanja splava precej bolj radikalno kot v SDS. Danes je Janševa stranka tista, ki organizira več lokalnih dogodkov pod skupnim imenom "Za življenje gre".
Tudi zato je zanimivo vprašanje, koga bo pred volitvami podprla slovenska Cerkev, še vedno pomemben dejavnik na tem polu.
Cerkveni dostojanstveniki so do zdaj v Janši videli edino možnost za zmago desnice. Svoj položaj vladarja desnice Janša ves čas utrjuje. Njegovi ljudje obvladujejo civilnodružbene podaljške SDS, recimo združenje VSO in Zbor za republiko, ki ga zdaj vodi Božo Predalič, dolgoletni ključni Janšev operativec v stranki.
Kljub temu tudi iz cerkve prihajajo različni signali. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore se lani ni želel udeležiti "Janševe" ločene proslave ob dnevu državnosti. Na lanskem prvem shodu Primčevega gibanja pa je maševal nekdanji mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki se je moral s položaja posloviti po finančnem škandalu, v katerega se je zapletla tamkajšnja nadškofija.
"Paradoks je, da možnosti za desnico že dolgo niso bile tako dobre in da desnica še nikoli ni bila tako slabo pripravljena na vladanje: kadrovsko, programsko in psihološko," opozarja Luka Lisjak Gabrijelčič.
Protislovje Janeza Janše
Vsaj v teoriji bi morala imeti desna sredina precejšnje možnosti za zmago na prihodnjih volitvah. Izteka se čas še ene levosredinske vlade, ki ni izpolnila pričakovanj. V ospredje prihajajo vprašanja varnosti in nacionalnih držav. Na drugem polu ni politika, ki bi v tem trenutku vedel, da lahko z gotovostjo dobi volitve.
Tudi postopki, povezani z Janševimi domnevno spornimi osebnimi gotovinskimi posli, so potihnili: od finančne preiskave, kjer se čaka na odločitev ustavnega sodišča, do postopka, ki ga že štiri leta vodi finančna uprava. Janša je še vedno nesporni vladar SDS. Alternative v stranki nima.
Je lahko – protislovno – prav Janša največji razlog, da desna sredina znova ostane prekratka?
Kot pojasnjuje Andraž Zorko, leta 2014 približno 100 tisoč volivcev SDS ni prišlo na volišča. "Ti bodo zdaj imeli dilemo, koga voliti. Upoštevati še velja, da je v Sloveniji od 200 do 250 tisoč volivcev, ki so za to, da ne zmaga Janša, pripravljeni glasovati za kogarkoli, ki mu lahko to zmago odvzame. Na volišča pridejo, če ankete kažejo na zmago SDS," poudarja.
Andraž Zorko: "Če bo Janez Janša ocenil, da mu jemlje glasove, bo napadel Aleša Primca."
Se bo ta scenarij ponovil tudi na naslednjih volitvah? "Prezgodaj je napovedovati. Vstop tretjega kandidata lahko spremeni igro. Toda spet je vprašanje, ali bodo volivci še v tretje glasovali za 'nov obraz'," odgovarja Zorko.
Koalicija SDS-SMC? "Ni nemogoče"
Gnečo v volilnem bazenu desnosredinskega bloka še povečuje premik vladajoče SMC v tej smeri, kar je bilo najbolj vidno pri zakonu o tujcih. Zidanška to ne skrbi, ker "bodo volivci znali prepoznati, kdo je na migrantsko problematiko opozarjal prvi".
SMC in SDS sta v zadnjih tednih pri trgovanju za različne položaje že delovali v nekakšni koaliciji. Našli sta se pri interesih in načinu političnega razmišljanja, ki politiko vidi kot osvajanje položajev. Tako Janša kot eden od ključnih strategov SMC Erik Kopač sta obramboslovca.
Kot zanimivost, še konec aprila 2008, ob prvem izbruhu afere Patria, je Kopač, takrat kot predavatelj na fakulteti za družbene vede (FDV), pred tem zaposlen na ministrstvu za obrambo, za Mladino dejal, da "je bil nakup oklepnikov eden od bolj preglednih orožarskih poslov pri nas".
Na vprašanje, ali med strankama vidi možnost za povolilno koalicijo, Črnčec odgovarja, da "ta koalicija prikrito deluje že zdaj: pri obrambi določenih ministrov, kadrovanju na javne funkcije in v državna podjetja". Tudi za Lisjak-Gabrijelčiča "ni nemogoča".
Realni potencial za zmago desnice?
Lisjak Gabrijelčič sicer vidi "realni potencial za zmago desnice, ki je večji, kot se trenutno kaže v anketah".
"Treba pa je počakati na prve tri do štiri ankete po ustanovitvi stranke GOD. Če se po koncu tega obdobja ne bo prijela, podpora SDS in NSi pa bo nihala še naprej kot doslej, vidim zelo majhne možnosti za zmago desnice. Če pa se stranka GOD uveljavi pri več kot štirih odstotkih (ki so potrebni za prestop parlamentarnega praga, op. a.), SDS pa stabilizira pri 24 odstotkih in več, potem se lahko ustvari ozračje, primerno za obrat," meni.
Gospodar desnice ostaja Janez Janša s svojo SDS.
So na tem polu še mogoči novi obrazi, recimo v polju urbane in pragmatične desne sredine? "Tu se ponuja NSi, ki pa ji v anketah ne uspe pridobiti več kot šest ali sedem odstotkov. Če bi želela pobrati ta bazen, bi se morala bolj oddaljiti od Janše. To poskuša, a ji očitno ne uspeva najbolje," poudarja Zorko.
"Velika večina kakovostnega kadra desno od sredine je zelo razočaranega nad obstoječimi strankami. Samo iz tega kadra, to je liberalnega krila skupine okoli zbornika Evropska Slovenija, bi lahko sestavili kadrovski 'dream team'. Težava je mobilizacija, ki bi bila Ahilova peta take stranke. Poleg tega za zdaj te opcije ne vidim na obzorju," pa meni Lisjak Gabrijelčič.
Je Janša danes ena od večjih ovir pred razvojem nove politične opcije na desni sredini, ki bi imela možnost za zmago na volitvah? "Sestavni del političnega boja je premagovanje ovir. Višje kot so ovire, večje je zadovoljstvo, ko jih premagaš," pomenljivo odgovarja Črnčec.
"Vprašanje je, kaj je to desnosredinski blok"
Na vprašanje, ali lahko desnosredinski blok na prihodnjih volitvah doseže relativno večino, Damir Črnčec odgovarja: "Vprašanje je, kaj je to desnosredinski blok. Nisem prepričan, da vsi, ki se razglašajo za del tega bloka, tam tudi v resnici so. Levo-desno 'vsegliharstvo' postaja prava težava."
Med vsebinskimi poantami, ki bi jih morale v kampanji poudarjati stranke tega pola, navaja "postavitev jasne razlike do politike uničevanja družbe in države skozi projekte, kot so multikulturalizem, odprte meje in vsiljevanje nezakonitih migrantov".
"Na prvem mestu je z vseh vidikov naš človek, ne tujec. In javno se zavezati, da bodo preganjali vse, ki ropajo to državo, ki so povzročili bančno luknjo. Pomembno vprašanje je tudi odnos do Evropske unije in vse bolj odtujene bruseljske birokracije," meni Črnčec.
53