Ponedeljek, 5. 6. 2017, 16.52
6 let, 7 mesecev
Zakaj najbogatejši arabski državi grozi propad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,20
7
Nad Katarjem, ki spada med najbogatejše države na svetu, se zgrinjajo črni oblaki. Več kot očitno je, da poskuša Katar velika soseda Savdska Arabija spraviti na kolena.
Skoraj kot strela z jasnega je šest arabskih držav (Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt, Bahrajn, Libija, Jemen) skupaj z Maldivi prekinilo vse diplomatske stike s Katarjem.
Zakaj so arabske države prekinile stike s Katarjem
Prekinitev stikov omenjene države pojasnjujejo s katarsko podporo terorističnim in sektaškim skupinam, ki destabilizirajo regijo, vključno z Muslimansko bratovščino, Al Kaido, Islamsko državo. Prav tako Savdijci obtožujejo Katar, da podpira Iranu naklonjene skupine v vzhodni savdski provinci Katif, kjer živi večinoma šiitsko prebivalstvo. Prav tako naj bi Katar podpiral oborožene teroristične skupine na Bahrajnu, ki so povezane z Iranom. Katar naj bi iranske interese podpiral tudi v Jemnu, kjer divja državljanska vojna med suniti in šiiti.
Izgon Katarcev
Zgoraj omenjene države so naročile katarskim diplomatom, da odidejo domov v 48 urah, katarski državljani pa morajo iz omenjenih držav oditi v dveh tednih. Države so tudi pozvale svoje državljane, da zapustijo Katar.
Podobno se je sicer zgodilo že marca 2014, ko je več veleposlanikov iz drugih zalivskih arabskih držav za osem mesecev protestno zapustilo katarsko prestolnico Doho zaradi katarske podpore Muslimanski bratovščini.
Katar, ki je obogatel predvsem z zemeljskim plinom, je glede na nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca ena od najbogatejših držav na svetu, po BDP po kupni moči pa je čisto na vrhu svetovne lestvice.
Savdijci poskušajo Katar odrezati od sveta
Toda tokrat je spopad med Katarjem in blokom držav okoli katarske velike sosede Savdske Arabije lahko za majhni emirat usoden. Arabske države namreč načrtujejo prekinitev vseh prometnih stikov s Katarjem – po zraku, kopnem in morju. S tem bodo Katar sosede na Arabskem polotoku osamile.
Kot poroča katarska televizija Al Džazira, na meji s Katarjem že stojijo tovornjaki s hrano, ki jim Savdijci ne dovolijo naprej. Težave ima tudi katarski letalski prevoznik Qatar Airways, saj je savdski zračni prostor zanj zaprt. Ne preseneča, da so delnice katarske letalske družbe strmo upadle. Letalske družbe iz omenjenih držav, vključno z Etihadom in Emiratesom iz Združenih arabskih emiratov, ne bodo več pristajale v Katarju.
Država, ki ji kot emir vlada šejk Tamim bin Hamad Al Tani (na fotografiji), je prav tako kot sosednja Savdska Arabija vahabitska država. Torej v njej vlada različica islama, ki velja za najbolj strogo in konservativno.
Katar trn v peti Savdijcem zaradi tesnih stikov z Iranom
A kljub skupni vahabitski ideologiji sta Savdska Arabija in Katar že dolgo časa na bojni nogi. Razlog je katarsko zavezništvo s šiitskim Iranom. Šejk Tamim Al Tani je bil tako pred dnevi edini vladar iz zalivskih arabskih držav, ki je novemu iranskemu predsedniku Hasanu Ruhaniju čestital za zmago.
Katarske obveščevalne službe naj bi tudi imele tesne stike z iransko obveščevalno službo, v Doho naj bi na obisk prišel tudi razvpiti poveljnik Iranske revolucionarne garde Kasem Suleimani.
V ozadju spora med Katarjem in Savdsko Arabijo je rivalstvo med Savdijci, ki so številka ena med sunitskimi Arabci, in Iranci, ki so središče šiitskega dela muslimanskega sveta.
Katarci svojo prijateljsko politiko do Irana opravičujejo s tem, da v Katarju živi veliko šiitov in da si z Iranom delijo verjetno največje polje zemeljskega plina na svetu – južni Pars.
Katarska politika sedenja na dveh stolih
Vsekakor ima Katar politiko sedenja na dveh stolih. Na eni strani sodeluje z Iranom, na drugi strani je v Katarju največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu, od koder letijo ameriška letala, ki napadajo Islamsko državo v Siriji in Iraku.
Če odštejemo to, da ni popolnoma jasno, ali Katar podpira zloglasno Islamsko državo, pa Katar brez dvoma podpira sirsko vejo Al Kaide – Al Nusro. Prav tako Katar podpira Hamas v Gazi, talibane v Afganistanu in Muslimansko bratovščino, ki je pred leti za kratek čas zavladala Egiptu, piše nemški časnik Die Welt.
Arabske države, v katerih so na oblasti monarhi ali avtoritarni režimi, so na Katar jezne tudi zato, ker je katarska Al Džazira podpirala protestnike v teh državah v obdobju arabske pomladi.
Kje vse imajo Katarci naložen svoj denar
Katarski zlom lahko povzroči številne zaplete. Ne pozabimo, Katar je gostitelj svetovnega prvenstva v nogometu leta 2022. Katar je tudi velik vlagatelj v zahodnih državah. Tako ima katarska vladarska družina delež v nemški Deutsche Bank. Katarski denar je tudi v nemškem avtomobilskem orjaku Volkswagnu, v švicarskem Glencoru, švicarski banki Credit Suisse, nemškem gradbenem velikanu Hochtief …
Katarci so tudi lastniki pariškega nogometnega kluba Paris Saint-Germaine, solastniki Londonske borze, lastniki londonske veletrgovine Harrod's, londonskega nebotičnika The Shard, bančne četrti Canary Wharf … In ne nazadnje, s katarskim denarjem se gradi tudi džamija v Ljubljani.
7